Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 236
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Mednarodnopravni status nepriznanih držav in ureditev človekovih pravic v nepriznanih državah : magistrsko delo
Eva Lukančič, 2024, master's thesis

Abstract: Država mora, da bi postala mednarodno priznana, izpolnjevati kriterije, kateri so določeni v 1. členu Konvencije iz Montevidea. Država kot subjekt mednarodnega prava mora imeti stalno prebivalstvo, definirano ozemlje, vlado in sposobnost sodelovanja z drugimi državami. Ti kriteriji so v pomoč pri presoji, če neka skupnost, ki trdi, da ima naravo države, sploh ustreza kriterijem mednarodnega prava za nastanek države. Določene entitete ne izpolnjujejo vseh kriterijev, zato so mednarodno nepriznane, se ne vključujejo v mednarodne odnose in ne sodelujejo z mednarodnimi organizacijami. V mednarodni skupnosti je potrebno upoštevati tudi druge kriterije kot so želja entitete po priznanju, nastanek entitete brez kršenja mednarodnega prava, spoštovanje človekovih pravic in priznanje s strani drugih držav. Ker nepriznana država nima dejanske fizične moči, ne more zagotoviti učinkovitih sredstev za zagotavljanje človekovih pravic, kar predstavlja veliko težavo, saj se s tem stopnjuje kriminal, nasilje, korupcija, pomanjkanje dobrin. Nepriznanim državam primanjkuje suverenosti, to posledično pripelje do kršenja človekovih pravic. V magistrskem delu so z opisno metodo obravnavane nepriznane države in ureditev človekovih pravic v le - teh. S pravno analizo so predstavljene in ugotovljene temeljne razlike med priznanimi in nepriznanimi državami in kako se mednarodna skupnost sooča s težavami nepriznanih držav. Namen je opredeliti, v čem se torej ločijo nepriznane države od priznanih držav, v čem se loči njihov status v mednarodni skupnosti in zakaj nepriznane države bolj kršijo človekove pravice. Pojav nepriznanih držav je v družbi vse bolj razširjen. Nepriznane države so zelo odvisne od svoje države pokroviteljice in nevladnih organizacij in ne morejo sodelovati v mednarodni skupnosti, kar dokazuje, kako pomembna je neodvisnost in zunanja suverenost države, da se lahko vključuje v mednarodne odnose. Zaradi slabe ureditve nepriznanih držav tam trpijo človekove pravice, saj državljanom onemogočajo ustrezen življenjski standard.
Keywords: mednarodno pravo, človekove pravice, priznanje države, nepriznane države, nastanek države, država
Published in ReVIS: 20.05.2024; Views: 134; Downloads: 8
.pdf Full text (994,53 KB)

2.
Upravičenost dosmrtnega zapora : diplomsko delo
Ladislav Tekavc, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo se ukvarja s celovito raziskavo koncepta in uporabe dosmrtnih kazni v kazenskem sistemu. Ta študija preučuje pravne, filozofske in družbene razsežnosti, ki poudarjajo izvajanje dosmrtnega zapora kot kaznovalnega ukrepa, s posebnim poudarkom na evropski sodni praksi in mednarodnih standardih človekovih pravic. Raziskava se osredotoča na celovito raziskavo prelomnih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki so oblikovale sodno prakso na področju dosmrtnih kazni. Z vrsto povzetkov primerov ESČP, delo razkriva spreminjajočo se razlago sodišča glede dosmrtnih kazni v povezavi s 3. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki prepoveduje nečloveško ali ponižujoče ravnanje oziroma kaznovanje. Ta študija povzame spoznanja iz teoretičnega okvira, različnih oblik dosmrtnih kazni in ključnih sodb ESČP ter se loti analize upravičenosti dosmrtnih kazni. V tem delu teze je kritično ocenjeno, ali dosmrtne kazni v svoji sedanji obliki in uporabi spoštujejo temeljna načela človekovih pravic, pravičnega sojenja in sorazmernosti. S podrobno preučitvijo diplomsko delo dokazuje, da čeprav dosmrtne kazni po svoji naravi niso nečloveške ali ponižujoče, mora biti njihovo izvrševanje v skladu z mednarodnimi standardi človekovih pravic, zlasti z zagotavljanjem realne možnosti za pregled in izpustitev. Zato je v diplomskem delu poudarjena potreba po kazenskem sistemu, ki se zavzema za pregledne in pravične mehanizme revizije in tako uravnoteži pravice posameznika s potrebo po javni varnosti in načeli kaznovanja. Diplomsko delo z naslovom Utemeljitev dosmrtnega zapora je izčrpen in kritičen pregled instituta dosmrtnega zapora, ki pomembno prispeva k razpravi o teoriji kaznovanja, kaznovalni politiki in človekovih pravicah. Ta študija sproža razmišljanje, spodbuja dialog in ponovno ovrednotenje praks izrekanja dosmrtnih kazni v prizadevanjih za pravičnejši in bolj human kazenskopravni sistem.
Keywords: upravičenost, dosmrtna kazen, človekove pravice, sorazmernost, izpustitev, mehanizem revizije, javna varnost, teorija kaznovanja, kaznovalna politika
Published in ReVIS: 17.05.2024; Views: 144; Downloads: 3
.pdf Full text (383,68 KB)

3.
Ustavni vidiki kvazikazenskega postopka : magistrsko delo
Jakob Elikan, 2023, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava dva instituta odpovedi delovnega razmerja s strani delodajalca iz krivdnih razlogov kršitev na strani delavca z vsemi znaki kaznivega dejanja: redno in izredno odpoved, kakor sta urejeni v veljavnem Zakonu o delovnih razmerjih. Pri tem se posebej osredotoča na zakonsko formulacijo »znaki kaznivega dejanja« ter na razumevanje in uporabo te kazenskopravne sintagme v civilnem (delovnopravnem) sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe. Ugotavlja, v kakšni meri so v takšnem kvazikazenskem postopku upoštevani kazenskopravni instituti (krivda, protipravnost itd.) in temeljna kazenskoprocesna jamstva (pravica do poštenega sojenja, domneva nedolžnosti, ekskluzijska pravila itd.). Delo obenem predstavi oba instituta skozi prizmo temeljnih ustavnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V ta namen analizira obsežno sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki v najširšem smislu zadeva obravnavano tematiko, pa tudi domačo in tujo ustavnosodno prakso ter posamezne primere iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. Posebej se posveča vsem procesnim vidikom izredne ali redne odpovedi delovnega razmerja, kakor tudi prepletenosti in soodvisnosti delovnopravnega in kazenskega postopka, ki pogosto tečeta sočasno. Magistrsko delo je obenem primerjalnopravni prikaz ureditve odpovedi delovnega razmerja zaradi hujših kršitev obveznosti v različnih jurisdikcijah. V sklepnem delu s primerjalno analizo in sintezo pokaže ključne točke veljavne zakonske ureditve, ki bi lahko bile predmet ustavnosodne presoje ali presoje kršitev konvencijskih pravic. Kritično ovrednoti dosedanji razvoj institutov ter ponudi (ustavno/konvencijsko) manj sporno nomotehnično rešitev. Magistrsko delo je tako tudi prispevek k širši razpravi o ustreznosti veljavne zakonske ureditve odpovedi delovnega razmerja zaradi najhujših kršitev s strani delavcev.
Keywords: kvazikazenski postopek, ustavne in človekove pravice, redna in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, kaznivo dejanje, pravica do poštenega sojenja
Published in ReVIS: 17.01.2024; Views: 331; Downloads: 26
.pdf Full text (774,37 KB)

4.
Evropski nalog za prijetje in predajo – kršitve človekovih pravic kot zavrnitveni razlogi : magistrsko delo
Sara Davidović, 2023, master's thesis

Abstract: Pristojnosti Evropske unije na kazenskopravnem področju so se začele leta 1992 z Maastrichtsko pogodbo, ki je v tretji steber uvrstila kazensko pravo. Z Amsterdamsko pogodbo leta 1997 je bil tretji steber prestrukturiran in se je kazenskopravno področje preimenovalo v policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah. Do Amsterdamske pogodbe je Evropska unija uresničevala svoje cilje na področju mednarodnega sodelovanja v obliki mednarodnih konvencij, nato je Amsterdamska pogodba uvedla dve novi vrsti pravnih aktov, in sicer okvirne sklepe in sklepe, ki so na kazenskopravnem področju naravnost razbohotili, predvsem po 11. septembru 2001. Prelomni trenutek v razvoju kazenskega prava EU je bil 1. januarja 2004, ko se začeli uporabljati Evropski nalog za prijetje in predajo (ENPP), s katerim so se nadomestili dolgotrajni postopki izročitve. Z njim se je prvič izpolnilo tudi načelo vzajemnega priznavanja v kazenskem pravu EU. Evropski nalog za prijetje je poenostavljen čezmejni sodni postopek predaje za namene kazenskega pregona ali izvršitve kazni zapora ali ukrepa odvzema prostosti. Nalog, ki ga izda pravosodni organ ene od držav članic Evropske unije, velja na celotnem ozemlju EU. Kljub pospešitvi teh postopkov pa je postavil in še zmeraj postavlja celo vrsto pravnih vprašanj – ob nevarnosti standarda najnižjega skupnega imenovalca (npr. opredelitev ne bis in idem, zaporniške razmere, dvojna kaznivost, kršitev človekovih pravic itd.). Osrednji namen magistrskega dela je analizirati ENPP v slovenskem pravnem sistemu in preučiti ustrezno sodno prakso, s poudarkom na ugotavljanju učinkovitosti spoštovanjem temeljnih človekovih pravic v okviru tega instrumenta. Zadevna tematika je sicer že bila v preteklosti analizirana, in sicer tako v Sloveniji kot drugje, vendar gre za izjemno dinamično področje s stalno novo sodno prakso (npr. Sodišča EU in nacionalna sodišča). Posledično bodo v delu analizirani specifični novejši sklopi problematike, in sicer bo podrobneje predstavljeno, kako je s klavzulo o človekovih pravicah in slabimi zaporniškimi razmerami. Analiziran bo tudi problem neodvisnosti sodstva kot zavrnitveni razlog. Cilji magistrskega dela so primerjava skladnosti slovenske zakonodaje s pravom EU, preučiti klavzulo o človekovih pravicah v povezavi z ENPP, preučiti sodno prakso zadevah Petruhin, Aranyosi in LM ter analizirati druge sodbe Sodišča EU, ki se navezujejo na ENPP.
Keywords: Evropski nalog za prijetje in predajo, človekove pravice, predaja osumljencev in obsojencev, zaporniške razmere, neodvisnost sodstva
Published in ReVIS: 28.11.2023; Views: 391; Downloads: 30
.pdf Full text (929,33 KB)

5.
Kolizija človekovih pravic v ustavnosodni presoji : magistrsko delo
Robert Zonta, 2023, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo skuša poiskati odgovore na vprašanje, kako ustavnopravno prepričljivo razlikovati med omejevanjem človekove pravice in predpisovanjem načina njenega uresničevanja ter ali bi moralo Ustavno sodišče pri presoji zakonskih norm, ki določajo način uresničevanja človekovih pravic, uporabiti test sorazmernosti in ne testa razumnosti. Da bi dosegli namen dela, smo se zgodovinsko dotaknili nastanka, pomena in pojma človekovih pravic. Obravnavali smo pojem omejevanja in kolizije človekovih pravic ter tematiko, ki se nanaša na ločnico med oženjem in omejevanjem človekovih pravic ter dejavniki omejitve človekovih pravic. Pregledali smo teoretski okvir obravnave različnih oblik in pogledov na človekove pravice ter obravnavali pravne prvine kot dejavnike omejitve človekovih pravic. Obravnavali smo različne omejitvene klavzule, načine uresničevanja in omejevanja človekovih pravic ter primerjali testa razumnosti in sorazmernosti. Zakonodajalec mora dosledno in nedvoumno razlikovati med zakonskimi normami, ki določajo način uresničevanja človekove pravice, in tistimi, s katerimi se človekove pravice omejuje. To razlikovanje je pomembno tako za zakonodajalca kot za Ustavno sodišče, saj eno in druge zakonske norme presoja z različnimi merili. Izvršitvene norme presoja s testom razumnosti, omejevalne norme pa s testom sorazmernosti.
Keywords: človekove pravice, omejitvene klavzule, izvršitvene klavzule, test razumnosti, test sorazmernosti
Published in ReVIS: 09.10.2023; Views: 438; Downloads: 48
.pdf Full text (883,37 KB)

6.
Vpliv morebitne prepovedi zakrivanja na kakovost življenja zakritih muslimanskih žensk : doktorska disertacija
Maja Pucelj, 2023, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija skozi teoretično in empirično raven ponuja poglobljen premislek glede smiselnosti prepovedi zakrivanja obraza v Sloveniji ter (ne)sorazmernosti posega v človekove pravice v primeru sprejetja takšne prepovedi v tej državi. Izvedli smo 1) kvantitativno raziskavo s pomočjo metode anketiranja, kjer smo v letih 2016, 2018 in 2020 skozi spletno anketiranje priložnostno, po principu snežne kepe, anketirali 1.224 anketirancev splošne javnosti, živečih v Sloveniji, kot 2) kvalitativno raziskavo v letih 2016 in 2020/21 ter 2022 s pomočjo 65 izvedenih poglobljenih intervjujev z (ne)zakritimi muslimanskimi intervjuvankami in (ne)muslimanskimi intervjuvanci/-kami v Avstriji, Belgiji, Franciji in Sloveniji, kjer smo s pomočjo pragmatične filozofije ter kritičnega rasnega feminizma raziskovali njihova stališča glede predhodno omenjene teme. Na podlagi študija literature in ugotovitev empirične raziskave smo ugotovili, da v Sloveniji v dani situaciji ni potrebe po sprejetju zakonske prepovedi zakrivanja obraza. Takšno zakonsko urejanje bi bilo nepotrebno zaradi nedokazanega tveganja za javno varnost, vprašljivosti dejanskega vpliva na dosego enakosti spolov v primeru prostovoljne odločitve za zakritje, kulturološke bližine Bošnjakov in zelo omejene uporabe zakrival v Sloveniji, kar bi povzročilo nepotrebno targetiranje peščice zakritih muslimanskih žensk v tej državi, s čimer smo potrdili prvo hipotezo. Na podlagi podrobnejše študije ugotovitev že opravljenih raziskav v kontekstu argumentacij znotraj testa sorazmernosti, ki ga uporablja ESČP, in sočasno tudi primerjav izhodišč na podlagi razmisleka skozi test sorazmernosti, ki ga je vzpostavil dr. Thomas Jeremy Gunn, smo potrdili drugo hipotezo, in sicer, da bi sprejetje zakonske prepovedi zakrivanja obraza v Sloveniji v dani situaciji predstavljalo nesorazmeren poseg v človekove pravice. Poleg tega smo ugotovili, da ima javnost v Sloveniji bolj negativen odnos do zakrivanja obraza ali zakrivanja na splošno (torej denimo las). Namesto prepovedi zakrivanja obraza, ki se do sedaj izkazalo kot neuspešno, bi morala Slovenija razmisliti o alternativnih možnostih, kot so ohranitev svobode oblačenja, odprtost in prepletenost kultur ter spoštovanje drugih kultur, izkoristiti moč družabnih omrežij in ostalih medijskih struktur za odpravljanje predsodkov pred muslimanskimi ženskami ter oblikovati primerna (virtualna ali fizična) okolja, kjer bi se lahko prikazalo in razpravljalo o načinih za naslavljanje naraščajoče ksenofobije, spodbujanja sovraštva ter preprečevanje nasilja in nadlegovanja žensk, ki se zakrivajo.
Keywords: muslimanske ženske, zakrivanje, človekove pravice, sovraštvo, svoboda oblačenja
Published in ReVIS: 19.09.2023; Views: 478; Downloads: 27
.pdf Full text (3,78 MB)

7.
Vpliv sodne prakse ESČP v Sloveniji in na Hrvaškem – 2. in 3. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah : magistrsko delo
Anja Soderžnik, 2023, master's thesis

Abstract: V začetnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na obravnavo človekovih pravic in predstavitev Evropskega sodišča za človekove pravice. Opisali smo, kaj človekove pravice so, njihov zgodovinski nastanek ter kako so obravnavane v Republiki Sloveniji in v Republiki Hrvaški. V nadaljevanju smo se osredotočili na predstavitev nastanka Evropskega sodišča za človekove pravice, kako deluje in kako poteka sodni postopek pred njim, in sicer skupaj z naravo sprejetih odločitev sodišča. V naslednjem poglavju smo se poglobljeno opredelili do Evropske konvencije o človekovih pravicah in njeni razlagi. Osrednji del magistrske naloge je osredotočen na obravnavo 2. in 3. člena EKČP, kjer smo skozi sodno prakso ESČP obravnavali sodbe, ki so bile izdane zoper Slovenijo in Hrvaško zaradi kršitve 2. in 3. člena EKČP. Z analizo primerov, ki so bili za Slovenijo in Hrvaško obremenilni, smo predstavili okoliščine primera ter situacije, ko je ESČP skozi svoja obširna naziranja spoznalo državi za krivi kršitev konvencijskih pravic. Na podlagi ugotovljenih situacij, ko je do kršitev 2. in 3. člena EKČP s strani Slovenije in Hrvaške prišlo, smo v zaključnem delu magistrske naloge napisali, kako se državi soočata z možnimi rešitvami in sprejetimi ukrepi, da nadaljnjih kršitev ne bi več bilo. V zaključnem delu magistrske naloge smo v sklepu povzeli svoje ugotovitve glede na predhodno zastavljene hipoteze. V prilogo smo dodali besedilo Evropske konvencije o človekovih pravicah ter pritožbeni obrazec, saj je namen magistrske naloge tudi v tem, da pomaga posameznikom pri vložitvi pritožbe na ESČP.
Keywords: človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, Slovenija, Hrvaška, Evropska konvencija o človekovih pravicah, pravica do življenja, pravica do prepovedi mučenja
Published in ReVIS: 20.07.2023; Views: 574; Downloads: 67
.pdf Full text (3,46 MB)

8.
Umetna inteligenca in človekovo dostojanstvo : diplomsko delo
MIhajela Črnko, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Človekovo dostojanstvo kot širok pojem in temeljna vrednota je v zakonodaji zaščiteno prek številnih posrednih in neposrednih mehanizmov. V povezavi z umetno inteligenco se pojavlja vprašanje, kako to temeljno vrednoto ustrezno zaščititi, kar je temeljna predpostavka diplomske naloge. Z deskriptivno in analitično metodo to delo podaja pregled literature in posnetek stanja trenutnih prizadevanj za regulacijo umetne inteligence, vključitev ustrezne zaščite človekovega dostojanstva v teh predlogih in njegovo vključenost v nezavezujočih aktih mednarodnopravnih organizacij. Na podlagi analize primerov uporabe umetnointeligenčnih sistemov v upravnopravnih postopkih utemeljuje, da zaradi tehnoloških omejitev sistemov umetne inteligence na področju nepristranskosti in preglednosti obstajajo potrebe po zaščiti človekovega dostojanstva z zakonodajnim okvirom, kot je Akt o umetni inteligenci, ki je trenutno v postopku sprejetja. Analiza obstoječih problemov in prizadevanj kaže na dodatno potrebo po vključitvi deležnikov iz pravnih in računalniških znanosti. Hkrati je, glede na čas pisanja tega dela, ko je potencial aplikacij umetne inteligence v porastu, potrebna raziskava in razprava o vključitvi človekovega dostojanstva v pravne okvire v njihovih temeljih neposredno, ne zgolj posredno prek etičnega razvoja in uporabe umetne inteligence. Posebej je nujen kritičen pogled na uporabo umetnointeligenčnih rešitev v postopkih javne uprave in sodstva.
Keywords: človekovo dostojanstvo, umetna inteligenca, človekove pravice, mehko pravo, zakonodajni predlog
Published in ReVIS: 20.06.2023; Views: 700; Downloads: 101
.pdf Full text (516,65 KB)

9.
Avtoritarne ideologije po prvi svetovni vojni : diplomsko delo
Nik Razdevšek, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavim zgodovino in ozadje treh avtoritarnih načinov vladanja v Evropi (nacizma, fašizma, komunizma), ki so se razvili po prvi svetovni vojni. Nato jih opredelim glede na način delovanja in države, v katerih so se najbolj razvijali. V uvodu predstavim in na splošno orišem prvo svetovno vojno za predstavitev okvira in ozadja dogajanja, ki sledi po vojni. V glavnem delu naloge se podrobneje lotim obdobja po prvi svetovni vojni. Opišem politični prostor v Evropi in predstavim stanje v svetu. Naslednji del je namenjen avtoritarnim ideologijam, ki so nastale tisti čas; torej nacizmu, fašizmu in komunizmu. Vsako posebej predstavim glede na nastanek, razvoj, vpliv v Evropi in svetu ter karizmatično osebnost ideologije. Sledi analiza sveta po avtoritarnih ideologijah. Nato predstavim povod za drugo svetovno vojno in pravne akte, ki so nastali. V zadnjem delu razdelam, kaj sploh je avtoritarnost oz. avtoritarni način vladanja in kako pomembna je vladavina prava, saj smo brez vladavine prava dejansko na poti v avtoritarni režim. Podrobneje opišem tudi nevarnosti za državo in njeno ljudstvo, ki jih prinašajo avtoritarni in totalitarni režimi. V zaključku povzamem svoje misli in ugotovitve naloge, na osnovi česar nato potrdim ali ovržem postavljeno hipotezo.
Keywords: avtoritarizem, demokracija, človekove pravice, totalitarne ideologije, totalitarizem
Published in ReVIS: 20.06.2023; Views: 636; Downloads: 31
.docx Full text (145,06 KB)

10.
Pravice polnoletnih oseb z ADHD : magistrsko delo
Tjaša Kerec, 2023, master's thesis

Abstract: ADHD velja za motnjo, ki jo pretežno povezujemo z otroki in mladostniki, vendar postaja vse bolje prepoznana tudi med odraslimi. Medtem ko je posledično zagotavljanje pravic do enakih možnosti učencev in dijakov z ADHD v slovenskem sistemu že razmeroma dobro urejeno, je ureditev pravic študentov z ADHD še polna vrzeli. Pregled zakonodaje kaže, da je upoštevanje posebnih potreb študentov z ADHD v slovenskem terciarnem izobraževanje praktično povsem v domeni posameznih izobraževalnih ustanov. S primerjavo mednarodnega in nacionalnega prava človekovih pravic ter slovenske zakonodaje in postopkov za zagotavljanje človekovih pravic polnoletnih oseb z ADHD smo ugotovili, da slovenska zakonodaja in postopki na področju izobraževanja ne zagotavljajo človekovih pravic polnoletnih oseb z ADHD ter da so pravice polnoletnih oseb z ADHD v izobraževanju v Sloveniji slabše zaščitene kot pravice polnoletnih oseb z ADHD v tujini. Primerjava sodne prakse kaže, da problem izhaja že iz samih pavšalnih opredelitev stanj, ki veljajo kot podlaga za priznavanje posebnih potreb, in tako v Sloveniji za razliko od nekaterih drugih evropskih držah ADHD ne obravnavamo kot hude oviranosti. Na osnovi tega ugotavljamo potrebo po boljši integraciji slovenskega aparata zaščite pravic oseb z ADHD z medicinskimi klasifikacijami, ki ADHD prepoznavajo kot pomemben dejavnik omejenih zmožnosti posameznika. Slovenski terciarni sistem potrebuje tudi zakonsko ureditev uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin študentov z ADHD v terciarnem izobraževanju.
Keywords: ADHD, odrasli, človekove pravice, izobraževanje, usmerjanje študentov
Published in ReVIS: 25.05.2023; Views: 709; Downloads: 45
.pdf Full text (723,78 KB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top