Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Magistrska naloga o elektronskem izdajanju računov v Sloveniji s primerjalnim poudarkom na hrvaškem zakonodajnem okviru razkriva, da se proračunski uporabniki vse pogosteje odločajo za elektronsko poslovanje. Študija podrobno preučuje razloge za te odločitve in zakonodajno ozadje ter prikazuje kontrast z drugimi državami, z osredotočenostjo na hrvaškem pristopu. Ta študija s pomočjo strukturirane ankete in analize podatkov ocenjuje motive in ovire, s katerimi se soočajo slovenski proračunski uporabniki pri izdajanju e-računov fizičnim osebam in pravnim osebam zasebnega prava. Med slovenskimi proračunskimi uporabniki je bila namreč ugotovljena opazna rast števila izdanih e-računov prejemnikom fizičnim osebam in pravnim osebam zasebnega prava, in sicer z zanemarljivih 24 računov leta 2013 na 1,1 milijona računov do leta 2022, kar kaže na znaten prehod na elektronsko izdajanje računov. Kljub tej rasti pa pomemben segment proračunskih uporabnikov še ni pristopil k tem načinu, saj se jih dobra tretjina še vedno zanaša na tradicionalne metode izdajanja računov. Med tistimi, ki izdajajo e-račune, jih njihovi prejemniki v največji meri prejemajo prek elektronske pošte, le-ta se je izkazala za prevladujoč način pošiljanja e-računov fizičnim osebam, kljub drugim razpoložljivim naprednejšim elektronskim rešitvam. To kaže na različne uporabniške preference in tehnološko poznavanje. Primerjalni del raziskave, vezan na primerjavo s hrvaškim sistemom izdajanja e-računov fizičnim osebam in pravnim osebam zasebnega prava, temelji na kvalitativnih metodah s pregledom zakonodaje, literature in spletnih virov ter izvedenega intervjuja.
Keywords: elektronsko poslovanje, e-računi, proračunski porabniki, UJP, Hrvaška, FINA
Published in ReVIS: 14.08.2024; Views: 344; Downloads: 17
Full text (1,51 MB)

Abstract: V začetnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na obravnavo človekovih pravic in predstavitev Evropskega sodišča za človekove pravice. Opisali smo, kaj človekove pravice so, njihov zgodovinski nastanek ter kako so obravnavane v Republiki Sloveniji in v Republiki Hrvaški. V nadaljevanju smo se osredotočili na predstavitev nastanka Evropskega sodišča za človekove pravice, kako deluje in kako poteka sodni postopek pred njim, in sicer skupaj z naravo sprejetih odločitev sodišča. V naslednjem poglavju smo se poglobljeno opredelili do Evropske konvencije o človekovih pravicah in njeni razlagi. Osrednji del magistrske naloge je osredotočen na obravnavo 2. in 3. člena EKČP, kjer smo skozi sodno prakso ESČP obravnavali sodbe, ki so bile izdane zoper Slovenijo in Hrvaško zaradi kršitve 2. in 3. člena EKČP. Z analizo primerov, ki so bili za Slovenijo in Hrvaško obremenilni, smo predstavili okoliščine primera ter situacije, ko je ESČP skozi svoja obširna naziranja spoznalo državi za krivi kršitev konvencijskih pravic. Na podlagi ugotovljenih situacij, ko je do kršitev 2. in 3. člena EKČP s strani Slovenije in Hrvaške prišlo, smo v zaključnem delu magistrske naloge napisali, kako se državi soočata z možnimi rešitvami in sprejetimi ukrepi, da nadaljnjih kršitev ne bi več bilo. V zaključnem delu magistrske naloge smo v sklepu povzeli svoje ugotovitve glede na predhodno zastavljene hipoteze. V prilogo smo dodali besedilo Evropske konvencije o človekovih pravicah ter pritožbeni obrazec, saj je namen magistrske naloge tudi v tem, da pomaga posameznikom pri vložitvi pritožbe na ESČP.
Keywords: človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, Slovenija, Hrvaška, Evropska konvencija o človekovih pravicah, pravica do življenja, pravica do prepovedi mučenja
Published in ReVIS: 20.07.2023; Views: 997; Downloads: 74
Full text (3,46 MB)

Keywords: Natura 2000, Evropska unija, Slovenija, Hrvaška
Published in ReVIS: 22.06.2023; Views: 765; Downloads: 40
Link to full text
This document has many files! More...

Abstract: V magistrskem delu je analizirano, s kakšno problematiko se srečuje Republika Slovenija in tudi Republika Hrvaška v postopkih izvajanja ribolova v spornem delu Piranskega zaliva. Za magistrsko delo je bil zelo pomemben vir arbitražna razsodba; z njeno razglasitvijo se je končal arbitražni postopek med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško 29. 6. 2017. Razsodba je dokončna in zavezujoča za obe pogodbenici, skladno z arbitražnim sporazumom in načeli mednarodnega prava. Z arbitražno razsodbo je bila prvič določena meja na kopnem in morju med državama, določen je bil stik Republike Slovenije z odprtim morjem (skladno z načelom pravičnosti in dobrososedskih odnosov za dosego poštene in pravične odločitve) in režim za uporabo ustreznih morskih območij. Ribolov se označuje kot pomemben vir preživetja od pradavnine vse do danes. Morje in pravica do ribolova sta postala splošni dobrini šele v 19. stoletju. Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, natančneje Lovska in ribiška inšpekcija, je leta 2005 postal prekrškovni organ. Kot je bilo razvidno iz osmega poglavja magistrskega dela, nadzor in kontrolo na območju Piranskega zaliva izvaja Inšpekcija za morsko ribištvo, in sicer skladno z izrečeno arbitražno razsodbo. V magistrskem delu sta predstavljena dva konkretna prekrškovna postopka, ki ju je vodil Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo zoper hrvaška ribiča, ki sta izvajala nedovoljen ribolov. Na podlagi predstavitve je bilo razvidno prikazano, da uveljavitev arbitražne razsodbe na področju ribištva v Republiki Sloveniji predstavlja veliko problematiko. Ugotovljeno je, da je od leta 2018 mogoče zaznati nekorektno ravnanje tako Republike Slovenije kot tudi Republike Hrvaške v zvezi z izvajanjem ribolova v Piranskem zalivu, ki se kaže v spremstvu policije posamezne države. Navedbe, ki sta jih vsa ta leta uporabljali obe državi, da ribiči ne bodo utrpeli nobenih stroškov, saj je za to zagotovljeno s pravnimi akti obeh držav, ne vodijo do nobene rešitve problema. Dejstvo je, da so operativne in tehnične službe naredile vse, kar je bilo v njihovi pristojnosti. Iz številčnosti prekrškovnih postopkov, ki jih operativne in tehnične službe vodijo proti hrvaškim ribičem, je razvidno, da ravnanja teh služb ne dajejo velike legitimnosti, saj se dejanja hrvaških ribičev vsakodnevno ponavljajo in številčno tudi naraščajo.
Keywords: arbitraža, arbitražna razsodba, ribištvo, nezakonit ribolov, gospodarski ribolov, Piranski zaliv, sporno ozemlje, Republika Hrvaška, mejni spor
Published in ReVIS: 01.02.2022; Views: 1679; Downloads: 143
Full text (2,93 MB)

Abstract: Migracije so pojav, ki traja že od nastanka človeštva. Skozi celotno zgodovino smo priča migracijam ljudi, narodov zaradi različnih razlogov. Tudi v današnjem času ni nič drugače. Ljudje se selijo predvsem zaradi treh razlogov: ekonomskih (boljše življenje itd.), političnih in vojaških razlogov, vse več pa tudi zaradi osebnih ali družinskih zadev (v današnjem času izobraževanje, pridobitev specifičnih znanj v tujini itd.). V magistrski nalogi se bomo ukvarjali s tematiko priseljevanja Hrvatov v Slovenijo, in sicer v obdobju po drugi svetovni vojni. To je obdobje, ko je mnogo Hrvatov prišlo v Slovenijo, večinoma zaradi dela, nekateri pa tudi iz osebnih, političnih ali vojaškihvzgibov. Takrat sta bili Slovenija in Hrvaška še del ene države in takšne vrste migracij so imenovali notranje migracije, medtem ko danes govorimo, da gre za zunanje. Nalogo smo zastavili tako, da teoretično opišemo pomen migracij, migracije skozi zgodovino, globalne migracije kot tudi fenomen imenovan »gastarbajterstvo«, ki se je dogajal v šestdesetih in sedemdesetih letih ter nato predstavimo migracije v Jugoslaviji, s poudarkom na migracije iz Hrvaške v Slovenijo do osamosvojitve. Za podkrepitev teoretičnega dela smo opravili sedem intervjujev z ljudmi, ki so migrirali v Slovenijo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Keywords: migracije, Slovenija, Hrvaška, Jugoslavija, delo v Sloveniji
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 1459; Downloads: 83
Full text (867,05 KB)