71. Interno komuniciranje in zadovoljstvo zaposlenih v organizacijiKatarina Jensko, 2011 Abstract: Notranja javnost je prisotna v vseh organizacijah, ne glede na velikost ali predmet
poslovanja. Pogosto pa je ta zapostavljena, saj vodstvo ne prepozna njenega pomena.
Glavni namen magistrskega dela je pojasniti, kakšno vlogo ima sistem notranjega
komuniciranja kot pomembne dejavnosti managerjev pri uspešnosti organizacije. S
komuniciranjem izmenjujemo informacije, znanje in izkušnje. V empiričnem delu naloga
prikazuje notranje komuniciranje in s tem povezane probleme s katerimi se srečujejo v
Domu upokojencev Podbrdo. Le-ti nastajajo predvsem zaradi sloga vodenja in zaradi slabe
vertikalne komunikacije v zavodu. V zaključku so predstavljeni rezultati raziskave, s
katero smo potrdili, da komuniciranje med zaposlenimi (horizontalna komunikacija) in
komuniciranje med podrejenimi in nadrejenimi (vertikalna komuikacija) v organizaciji
vpliva na zadovoljstvo zaposlenih. Found in: ključnih besedah Keywords: notranja komunikacija, mednarodni odnosi, zadovoljstvo zaposlenih Published: 26.07.2021; Views: 1162; Downloads: 70 Fulltext (1,26 MB) |
72. Vpliv čustvene inteligence vodje na komuniciranje in zaupanje v timuKatja Dumenčič, 2015 Abstract: Ključni namen magistrske naloge je raziskati in prepoznati značilne vzorce pri vodjih tima in
njihovem načinu ustvarjanja vzajemnih medsebojnih odnosov z zaposlenimi skozi
komunikacijo in čustveno inteligenco. Usmerjeni smo na prepoznavo povezanosti med
čustveno inteligenco vodje, komunikacijo in medsebojnimi zaupajočimi odnosi med vodjem
in zaposlenimi. V nalogi predpostavljamo, da je čustvena inteligenca vodje povezana z
načinom komuniciranja, z obsegom zaupanja ter z medsebojnimi odnosi. Zanima nas, kateri
so ključni dejavniki, ki vplivajo na medsebojne odnose in zaupanje med vodjem in sodelavci.
Skozi sistematičen pregled in kritično ovrednotenje konceptov različnih avtorjev ter
empirično raziskavo je temeljni namen ugotoviti vlogo čustvene inteligence vodje tima pri
vzpostavitvi konstruktivne komunikacije ter odgovoriti na vprašanje, ali je čustvena
inteligenca vodje pri ustvarjanju zaupanja in vzajemnih medsebojnih odnosih pomemben
dejavnik. Uspešen vodja tima potrebuje določene komunikacijske spretnosti in čustveno
inteligenco, da skozi komunikacijo na zaupanju vzpostavi vzajemne medsebojne odnose.
Prizadevamo si sestaviti popoln portret »čustveno inteligentnega« voditelja ter ugotoviti, kako
ustvarja in vzdržuje vzajemne odnose z zaposlenimi. Pri interpretaciji podatkov kvalitativne
analize smo oblikovali teoretični model, ki ponazarja, da čustvena inteligenca vpliva na
komunikacijske spretnosti, ki so povezane z vzajemnimi medsebojnimi odnosi in zaupanjem v
timu. V nalogi smo se želeli čim bolj približati podatkom in tako razviti konceptualno tezo iz
neposredno pridobljenih informacij. Naša naloga je bila odkriti, kako ljudje razumejo neko
dejavnost in kakšen pomen ji pripisujejo.
Found in: ključnih besedah Keywords: vodenje, čustvena inteligenca, konstruktivna komunikacija, empatija, samozavedanje, zaupanje, medosebni odnosi, magistrske naloge Published: 26.07.2021; Views: 1041; Downloads: 158 Fulltext (1,70 MB) |
73. Raziskava vpliva uporabe mobilnih telefonov na neposredno komuniciranje in medosebne odnoseMaja Blatnik, 2017 Abstract: V zadnjih letih se je tempo življenja za mnoge posameznike močno spremenil. Ob obilici obveznosti
mnogokrat zgubljamo stike z našo bližnjo okolico in socialnim omrežjem. Ob pojavu mobilnih telefonov
in hitrem razvoju le teh smo glede ohranjanja stikov pridobili mnoge prednosti. Uporaba mobilnih
telefonov, nam je ob hitrem tempu življenja ki ga živimo, prinesla mnogo lažje usklajevanje tako
poslovnih kot tudi zasebnih obveznosti. Z leti uporabe so se pri mnogih posameznikih pojavile tudi manj
prijetne posledice, ki se jih večina niti ne zaveda. Sam proces komuniciranja se je v zadnjih dveh
desetletjih močno spremenil. Mnogo posameznikov, kljub temu, da imajo možnost vzpostaviti
komunikacijo v živo, uporabljajo za komuniciranje s svojo okolico predvsem svoje mobilne telefone.
Posledično pa je tudi sam komunikacijski prosec postal plitkejši, medosebni odnosi pa manj pristni.
Nove oblike komuniciranja pa so se zaradi uporabe mobilnih telefonov pričele pojavljati tudi na javnih
mestih. Mnogo posameznikov zaradi uporabe mobilnih telefonov in predvsem zaradi pregledovanja
svojega mobilnega telefona na javnih mestih izgublja možnost vzpostavljanja komunikacije z svojo
okolico. Kljub temu, da je porast mobilnih telefonov na trgu prisotna dobri dve desetletji so negativne
posledice že vidne in opravičeno se lahko sprašujemo kakšne razsežnosti posledic prinaša prihodnost.
Je prihod mobilnih telefonov prinesel novo komunikacijsko revolucijo? Kako se bo pot komuniciranja
nadaljevala? Found in: ključnih besedah Keywords: mobilni telefoni, komunikacija, medosebni odnosi, posledice, magistrske naloge Published: 26.07.2021; Views: 1054; Downloads: 0 |
74. Odnosi na delovnem mestuAnamarija Šega, 2015 Abstract: V diplomski nalogi sem se osredotočila na odnose na delovnem mestu. V teoretičnem delu
sem raziskala pomene vrednot, ki so za vsakega posameznika različne. Osredotočila sem se na
različne motivacijske načine, ki motivirajo zaposlene. Seveda ima vsak zaposleni drugačne
želje po motivaciji, zato mora vodja organizacije dobro poznati svoje zaposlene, da zna
vsakega ustrezno motivirati. Na odnose večkrat vplivajo tudi konflikti, ki se jim včasih težko
ognemo.
V empiričnem delu sem izbrala kvantitativen način raziskovanja. Uporabila sem anketni
vprašalnik, ki sem ga razdelila 250 zaposlenim. Anketni vprašalnik je rešilo 123 zaposlenih.
Rezultate sem nato predstavila v grafičnih prikazih in potrdila dve hipotezi ter eno ovrgla.
Ocenjujem, da je za dobre delovne rezultate ključen dober odnos med zaposlenimi. Delo bo
opravljeno hitreje in kvalitetnejše. Found in: ključnih besedah Keywords: odnosi, motivacija, konflikti, stres, mobing, vrednote, diplomske naloge Published: 27.07.2021; Views: 782; Downloads: 73 Fulltext (615,13 KB) |
75. Asertivnost v vsakdanjem življenjuAnja Planina, 2015 Abstract: Za vzpostavitev in vzdrževanje dobrih medosebnih odnosov je pomembna ustrezna
komunikacija. Kateri tip komunikacije bomo izbrali, je odvisno od situacije in udeležencev v
pogovoru. Z asertivno komunikacijo lahko brez problema vzpostavimo dobro komunikacijo.
Če se želimo naučiti zavestno asertivno komunicirati, imamo na voljo tehnike asertivnosti, ki
nam pripomorejo k učinkovitejši komunikaciji. Pri asertivni komunikaciji se znamo uveljaviti,
stati za svojimi željami, potrebami in spoštovati sebe ter druge udeležence v pogovoru.
Udeležencem v pogovoru ne škodujemo, temveč jih spoštujemo.
Namen diplomske naloge je predstaviti komunikacijo v medosebnih odnosih in nato
podrobneje asertivnost, ki je ključnega pomena za vzpostavitev in ohranjanje dobrih
medosebnih odnosov. Cilj naloge je ugotoviti ali so ljudje seznanjeni s pojmom asertivnost,
ali so moški ali ženske bolj asertivni ter kateri stil komuniciranja prevladuje pri obeh spolih.
Za pridobitev rezultatov raziskave smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodologijo.
Uporabljen je bil vprašalnik avtorice Marie Joseph Chalvin iz knjige »Kako preprečiti
konflikte«. Vprašalnik je bil sestavljen iz 60 trditev. Vsaka trditev je predstavljala primer
enega od stilov komuniciranja (agresivno, pasivno, manipulativno in asertivno
komuniciranje). Rezultati so pokazali, da 75,7 % anketirancev pozna pojem asertivnost.
Razlike v asertivnosti med spoloma so minimalne. Asertivno komuniciranje prevladuje pri
obeh spolih. Poleg asertivnega komuniciranja, pri moških prevladuje manipulativni stil, pri
ženskah pa je bilo, na podlagi drugih raziskav, pričakovati, da bo prevladoval pasivni stil.
Vendar pa se je v naši raziskavi izkazalo ravno nasprotno, prekrivata se agresivni in
manipulativni stil komuniciranja. Found in: ključnih besedah Keywords: komunikacija, medosebni odnosi, stili komuniciranja, asertivnost, tehnike asertivnosti, diplomske naloge Published: 28.07.2021; Views: 1143; Downloads: 251 Fulltext (1,39 MB) |
76. Primerjava vlog očeta in matere pri postavljanju meja v vzgoji otrokSandra Šmelc, 2018 Abstract: Starševstvo je ena najtežjih vlog, v kateri se znajde vsak posameznik. Zavedati se moramo, da
smo mi tisti, od kogar je naš otrok odvisen, zato je pomembno, da se potrudimo po najboljših
močeh. Čas je največja dragocenost, ki jo lahko namenimo otroku. S tem skrbimo za dobre
odnose znotraj družine.
Tradicionalno starševstvo, ki smo ga bili navajeni v preteklosti, je v zadnjih par desetletjih
začelo izginjati. Zamenjalo ga je sodobno starševstvo. Vzgoja otrok ni več naloga zgolj
matere, temveč je vedno več poudarka na očetovstvu, kjer se tudi očetje aktivno vključujejo v
vzgojo otrok. Breme vzgoje prevzemata oba starša, pri čemer je pomembno, da se s tem znata
spopasti na način, ki je ustrezen za oba.
Eden pomembnejših dejavnikov vzgoje je postavljanje meja. S tem starši usmerjajo in
ohranjajo svojega otroka na pravi poti k odraslemu življenju. Z določanjem meja postavijo
okvirje, znotraj katerih se otrok počuti varnega. Z odraščanjem se meje neprestano
spreminjajo in dopolnjujejo. Na ta način se otrok uči in nabira nove izkušnje.
Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnih izhodišč in empiričnega dela. Teoretična
izhodišča so razdeljena v štiri glavne sklope: družina, avtoriteta, vzgoja in postavljanje meja.
Največ pozornosti je namenjeno postavljanju meja s strani matere in očeta, na čemer temelji
tudi moja raziskava. Želela sem preveriti, v kolikšni meri se razlikujeta vlogi očeta in matere.
Rezultati so pokazali, da sta starša v določenih elementih vzgoje dokaj enakovredna, a vendar
je celotno gledano še vedno mati tista, ki prevladuje. Found in: ključnih besedah Keywords: družina, vzgoja, postavljanje meja, avtoriteta, pravila, medsebojni odnosi, čustva, diplomske naloge Published: 28.07.2021; Views: 842; Downloads: 100 Fulltext (613,36 KB) |
77. Psihično in fizično nasilje nad ženskami v Zgornjem PosočjuAnja Ručna, 2017 Abstract: Nasilje v druţini je zelo zaskrbljujoč pojav, saj še vedno ostaja skrit za štirimi stenami.
Najpogostejša oblika nasilja v druţni pa je ravno nasilje nad ţenskami, zato se v diplomski
nalogi osredotočam na psihično in fizično nasilje nad ţenskami v Zgornjem Posočju.
Pravijo, da je za otroka in mamo najnevarnejše okolje ravno dom oziroma druţina, za ţensko
pa je najnevarnejša oseba njen partner. Čeprav bi druţina morala veljati za varen kraj, kjer
vladata ljubezen in zaupanje, je ravno tam skritega nasilja največ. Nasilje nad ţenskami danes
predstavlja eno izmed najpogostejših kršitev človekovih pravic.
Nasilje nad ţenskami je lahko v fizični obliki, psihični obliki, ekonomski obliki ali kot spolno
nasilje. V večini primerov je začetni dejavnik psihično nasilje, kasneje pa se počasi pričenja
razvijati bodisi fizično, ekonomsko ali spolno nasilje. Za ţensko je sprva nepričakovano, prvi
dogodek nasilja skuša opravičevati, ga zanikati ali pa iskati vzroke v sebi. Poznamo več
obdobij nasilja, ki si sledijo v začaranem krogu: naraščanje napetosti, obdobje izbruha,
obdobje opravičevanj ter obdobje miru ali medenih tednov, ko je ţrtev prepričana, da je
nasilja konec in da je zmagala njuna iskrena ljubezen. Ţal pa temu ni tako, temveč se začarani
krog vrne na začetek in kroţi, dokler ţrtev ne zbere dovolj poguma za odhod. Prisotnih je tudi
veliko dejavnikov, ki ţrtev zadrţujejo v odnosu oziroma ne dopuščajo, da bi lahko ţrtev odšla
iz odnosa.
Zgornje Posočje leţi na severozahodnem delu Slovenije, ki obsega občine Bovec, Kobarid in
Tolmin. Na prvi pogled dobimo prijeten občutek miru, sproščenosti in povezanosti ljudi med
seboj. Kaj pa se v resnici skriva v njihovih domovih, ne moremo predvideti, zato sem se
osredotočila na raziskavo, v kolikšni meri je prisotno nasilje v Zgornjem Posočju. Found in: ključnih besedah Keywords: Zgornje Posočje, nasilje, ženske, otroci, partnerski odnosi, diplomske naloge Published: 28.07.2021; Views: 945; Downloads: 108 Fulltext (1,56 MB) |
78. Osamosvajanje mladih odraslihAna Mirt, 2015 Abstract: Obdobje mladih odraslih je čas, ko se mladi iz mladostnikov razvijejo v odrasle. V
preteklosti je to osamosvajanje mladih potekalo po tradicionalnih prehodih, ki pa danes ne
držijo več. V sodobni družbi je namreč prišlo do izrazitega podaljšanja mladosti. Namen
diplomske naloge je spoznati življenje mladih odraslih, njihovo osamosvajanje ter ugotoviti,
kako oni sami gledajo na ta proces.
Diplomska naloga raziskuje obdobje prehoda mladih v odraslost. V teoretičnem delu naloge
smo obravnavali pomembna področja obdobja prehoda v odraslost. Tako smo opredelili
obdobje zgodnje odraslosti, prehod v odraslost, pomembnost družinskih in partnerskih
odnosov ter področji izobraževanja in zaposlovanja. Drugi del oziroma empirični del
raziskovalne naloge pa temelji na kvalitativni raziskavi, s katero smo želeli ugotoviti, kateri
dejavniki najbolj vplivajo na osamosvajanje mladih.
Rezultati, ki smo jih pridobili z intervjuji, so nam pokazali, da je osamosvajanje mladih
odraslih kompleksen proces in da je odvisen od več prepletajočih se dejavnikov.
Found in: ključnih besedah Keywords: osamosvajanje, podaljšana mladost, družina, partnerski odnosi, izobraževanje, diplomske naloge Published: 28.07.2021; Views: 902; Downloads: 115 Fulltext (737,79 KB) |
79. Analiza učinkovitosti dnevnega centra za otroke in mladostnike v okviru socialno varstvenih programovAna David, 2017 Abstract: Na področjih socialnih odnosov, samopodobe, šole in šolskega uspeha/neuspeha ter
preživljanja prostega časa se tekom odraščanja lahko pojavijo težave, ki jih otroci in
mladostniki ne zmorejo rešiti sami in v nekaterih primerih jim tudi njihovi starši ne znajo
oziroma ne zmorejo pomagati. Zato so z namenom pomoči za tovrstne težave ustanovljene
organizacije in programi dnevnih centrov za otroke in mladostnike. Žal je o teh programih
in njihovi učinkovitosti premalo poznanega in predstavljenega, zato marsikdo pomoči
potreben ostane brez tovrstne podpore.
V nalogi smo na osnovi razpoložljive znanstvene literature opisali omenjena področja,
njihov pomen za otroka oziroma mladostnika ter za njihove starše, potencialne težave in
način soočanja z njimi. V empiričnem delu smo preverili, kakšne so kvalitete in
potencialne težave v življenju otrok in mladostnikov, ki obiskujejo dnevni center za otroke
in mladostnike Koper-PetKA ter kakšne učinke je zaznati ob obiskovanju programa.
Ugotovili smo, da se težave otrok in mladostnikov, vključenih v program, v največji meri
kažejo na področju kvalitetnega preživljanja prostega časa, največja izboljšava ob
obiskovanju programa pa se kaže v učnem uspehu. Kljub temu, da Dnevni center PetKa ne
vpliva enako na vsa področja v življenju otrok in mladostnikov, pa je iz rezultatov razbrati,
da ima zelo pomembno in pozitivno vlogo ter vpliv pri izboljšanju kvalitete življenja otrok
in mladostnikov. Found in: ključnih besedah Keywords: otrok, mladostnik, socialni odnosi, samopodoba, učni uspeh, prosti čas, Dnevni center za otroke in mladostnike Published: 28.07.2021; Views: 1263; Downloads: 131 Fulltext (1,96 MB) |
80. Reševanje konfliktov med otroki in staršiAna Podlipnik, 2018 Abstract: Magistrsko delo z naslovom »Reševanje konfliktov med otroki in starši« obravnava odnose in
komunikacijo med otroki in starši, reševanje konfliktov med njimi ter načine ravnanja v takšnih
situacijah. Ambicija magistrskega dela je ugotoviti, kako se starši odzovejo na konflikte, ki
nastanejo v odnosih z otroki, in analizirati, ali so njihovi odzivi ustrezni ter če niso, kakšni bi
morali biti. Ugotovitve lahko psihosocialnim svetovalcem pomagajo pri delu s starši, ki imajo
težave pri komunikaciji z otroki pri razreševanju konfliktov. Vsebina magistrskega dela je
razdeljena na tri glavne vsebinske sklope: teoretičnega, empiričnega in tistega, v katerem
avtorica izvede analizo empiričnega dela ter poda svoje predloge. Uvod in zaključek povezujeta
magistrsko delo v zaključeno celoto. V teoretičnem delu se avtorica osredotoča na obravnavo
družine ter odnosov znotraj nje. Posebno pozornost namenja opredelitvi družine,
komunikacijskim procesom ter soočanju s problemi. Avtorica opisuje tudi potrebe otrok, vplive
družinskega okolja na razvoj otrok ter vrste vzgojnih slogov. Empirični del vsebuje bistvene
povzetke intervjujev, ki jih je avtorica izvedla s starši, ki imajo svoje otroke vpisane v vrtec na
Vrhniki. Vprašanja intervjuvancem se osredotočajo na izzive v komunikaciji med starši in
otroki ter na načine reševanja konfliktov, ki nastanejo v odnosih med njimi. Analiza odgovorov
staršev, ki so odgovarjali na vprašanja, kaže, da se starši s svojimi otroki premalo pogovarjajo
in preživijo premalo časa skupaj, nadalje tudi, da je materam bolj kot očetom neprijetno z
otrokom spregovoriti o težkih temah, da je neupoštevanje ritualov najpogostejši vzrok za
prepire v družini ter da starši v konfliktnih situacijah najpogosteje dvignejo glas in da takrat
tudi pogosto spregovorijo o svojih občutkih.
Found in: ključnih besedah Keywords: družina, vzgoja, odnosi, konflikti, komunikacija, reševanje težav, magistrske naloge Published: 28.07.2021; Views: 922; Downloads: 101 Fulltext (1,17 MB) |