1. Pred in poporodna telesna pripravljenostIna Dolenc, 2020 Abstract: Uvod in namen: Nosečnost in obdobje po porodu sta izjemno pomembni obdobji. Namen diplomske naloge je natančneje opredeliti vpliv telesne vadbe na telesno pripravljenost posameznic v predporodnem obdobju in njihov kasnejši porod, ter natančneje pregledati vrste telesnih dejavnosti, ki so zanje primerne. Izpostaviti je potrebno tudi pomembnost krepitve mišic medeničnega dna in vpliv telesne pripravljenosti na kakovost življenja žensk v pred in poporodnem obdobju. Metode: S pomočjo kritične proučitve literature smo opravili pregled vidikov pred in poporodne telesne pripravljenosti. Pri poglobljenem študiju literature smo uporabili deskriptivno metodo. Poiskali smo članke in recenzirano literaturo, ki je bila objavljena v obdobju zadnjih desetih let, v angleškem jeziku. Rezultati: Raziskave kažejo pozitiven vpliv telesne vadbe na predporodno telesno pripravljenost in kasnejši porod. Telesna pripravljenost vpliva tudi na kakovost življenja žensk v poporodnem obdobju. Uporabnost: Predstavitev pozitivnih učinkov telesne vadbe in dobre telesne pripravljenosti v pred in po porodnem obdobju, ki je podana na podlagi pregleda strokovne in znanstvene literature. Omejitve: Omejitveni dejavniki pri pripravi diplomske naloge so majhno število preiskovancev v študijah, nedostopnost do celotnega besedila raziskav in študije, ki so bile starejše od desetih let.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Telesna pripravljenost (physical fitness), predporodno obdobje (prepartum period), poporodno obdobje (postpartum period), vadba (exercise), nosečnost (pregnancy).
Published: 28.05.2020; Views: 2532; Downloads: 287
 Fulltext (855,78 KB) |
2. Vpliv fizioterapevtske obravnave na celjenje rane ob epiziotomijiAneja Simončič, 2022 Abstract: Porod je naravna in normalna izkušnja. Vaginalni porod spremljajo sočasna tveganja, saj se močno obremenijo mišice medeničnega dna (MMD) in presredek. Vsekakor pusti za seboj določeno posledice, še posebej takrat, kadar pride do rezanja presredka oziroma epiziotomije. Epiziotomija je kirurško povečanje vaginalne odprtine z rezom v drugem delu druge porodne dobe. Situaciji, pri katerih je rez nujno potrebno opraviti, sta operativno dokončanje vaginalnega poroda in pri medenični vstavi. Tudi kadar oseba, ki vodi porod (babica/porodničar) oceni, da je tkivo presredka trdo in neelastično, se lahko odloči za epiziotomijo. Znanih je sedem vrst epiziotomij. V Evropi je najpogosteje uporabljena mediolateralna epiziotomija. Bolečina in nelagodje ob celjenju rane zmanjšuje kakovost in funkcionalnost žensk. Pri pregledu literature smo ugotovili, da se je fizioterapevstka obravnava izkazala kot učinkovit pristop pri lajšanju težav ob epiziotomiji. Vaje za krepitev MMD so najučinkovitejša metoda za hitrejše celjenje epiziotomijske rane. Za zmanjšanje bolečin v presredku se najpogosteje uporablja fizikalna terapija. Terapevtski ultrazvok, transkutana električna nevro stimulacija in nizkoenergijski laser dajejo spodbudne rezultate pri lajšanju perinealne bolečine. Obravnava je v poporodnem obdobju vedno individualna in prilagojena posameznici. Le tako lahko dosežemo zastavljene cilje in ji zagotovimo kakovostno oskrbo ter čim hitrejšo vzpostavitev njenega zadovoljstva in zdravja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: fizioterapevtska obravnava ob epiziotomiji, bolečine v presredku, vaje za krepitev mišic medeničnega dna, poporodno obdobje
Published: 29.11.2022; Views: 743; Downloads: 54
Fulltext (1,27 MB) |
3. |
4. PREPREČEVANJE IN ZDRAVLJENJE RAZMIKA PREME TREBUŠNE MIŠICE V NOSEČNOSTI S FIZIOTERAPEVTSKO OBRAVNAVOZala Cerar, 2023 Abstract: Nosečnost je pomembno obdobje v življenju ženske, ko se zgodijo mnoge fiziološke spremembe, tudi hormonske. Zelo postanejo obremenjene trebušne mišice, še posebej prema trebušna mišica, dokaj pogosto pride do njenega čezmernega razmika (RPTM). Različni avtorji navajajo različne dejavnike tveganja za RPTM v nosečnosti. Ti so lahko večplodna nosečnost, druga ali naslednje nosečnosti, šibke ali zelo močne trebušne mišice, nepravilne in/ali pretežke vaje za trebušne mišice, prirojena slabost vezivnega tkiva, višja starost nosečnice, težji plod, več pridobljene telesne teže v nosečnosti, porod s carskim rezom idr.
Različni avtorji navajajo tudi različne posledice za ženske: bolečine v križu, urinsko inkontinenco, nepravilno telesno držo, trebušno kilo in težave pri potiskanju pri porodu, dihanju, kašljanju, iztrebljanju in upogibanju trupa, slabšo zaščito ploda v trebušni votlini, estetski problem zaradi raztegnjene, brazdaste in viseče kože idr. Telesna vadba pred nosečnostjo in v nosečnosti lahko zmanjša tveganje za nastanek RPTM v nosečnosti, včasih se po porodu lahko spontano zmanjša. Strokovnjaki svetujejo ozaveščanje o RPTM v nosečnosti žensk ter zdravstvenih in športnih delavcev, ki prihajajo z njimi v stik. Poudarjajo, da je RPTM pomembno pravočasno ugotoviti in določiti primerno fizioterapevtsko obravnavo, fizioterapija je namreč prva izbira zdravljenja RPTM v nosečnosti. O učinkovitosti metod zdravljenja je sicer še veliko nejasnega, med strokovnjaki so mnenja deljena. Najpogosteje se uporabljajo vaje za krepitev trebušnih mišic in mišic telesa, strokovnjaki pa raziskujejo tudi druge metode.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Razmik preme trebušne mišice, telesna pripravljenost, predporodno obdobje, poporodno obdobje, vadba, nosečnost.
Published: 17.05.2023; Views: 427; Downloads: 37
Fulltext (791,38 KB) |
5. Podpora partnerja v poporodnem obdobjuMaša Krkovič, 2023 Abstract: V diplomski nalogi najprej opišemo poporodno obdobje ter hormonske, telesne in psihološke spremembe, ki se dogajajo v telesu mater, s čimer sta povezana boljše razumevanje obdobja po rojstvu otroka in počutje matere. Nato se osredotočimo na podporo materi v tem obdobju, predvsem s strani partnerja. Začnemo s podporo v nosečnosti, ki je dober temelj za podporo po rojstvu otroka, v nadaljevanju pa raziščemo vrste in načine podpore, s katero partner (in drugi) pomagajo materi v tem obdobju. Namen diplomske naloge je ugotoviti, katere vrste podpore matere prejemajo od svojih partnerjev, kako je (ne)prejemanje podpore s strani partnerja povezano s počutjem matere ter kako matere izražajo svoje potrebe partnerju. Velikokrat mislimo, da je podpora partnerja samoumevna in pravilna, vendar to ne drži, saj je veliko dejavnikov, ki so pomembni za razumevanje potreb in njihovo realizacijo. Ko podpore ni dovolj oziroma ni ustrezna, to vpliva na počutje matere. Velik pomen pri reševanju tega problema ima odprta in odkrita ter ustrezna komunikacija. Podpora partnerja pa ni edina, saj podpora drugih, kot so prijatelji in družinski člani, pomeni velik doprinos k dobremu počutju matere. Z intervjuji, ki smo jih opravili s šestimi intervjuvankami, smo ugotovili, da je podpora velikega pomena za počutje matere, saj (ne)prejemanje podpore negativno vpliva na počutje in partnerski odnos ter doživljanje stresa in drugih sprememb v tem obdobju. Ugotovili smo tudi, da je pomanjkanje komunikacije dejavnik, ki vpliva na razumevanje, prošnjo po pomoči in nudenje podpore.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Poporodno obdobje, spremembe v poporodnem obdobju, podpora partnerja, potrebe, komunikacija, počutje, mama, partner.
Published: 29.09.2023; Views: 264; Downloads: 26
Fulltext (1,00 MB) |
6. ŽIVLJENJSKI SLOG MATER PO ROJSTVU OTROKA DO ENEGA LETA STAROSTIMonika Nikolić, 2024 Abstract: Porodno obdobje je obdobje, ko se v materinem telesu dogajajo številne anatomske in fiziološke spremembe, katerih končni cilj je, da se telo vrne v stanje pred nosečnostjo. Po porodu pride do krčenja maternice, ki naj bi približno po šestih do osmih tednih spet dobila obliko, kakršna je bila pred porodom. Po porodu je velika možnost nastanka okužb, ki nastanejo med samim porodom, carskim rezom, lahko pride do okužbe rane po porodu in okužbe presredka. Do laktacije pride med nosečnostjo in po porodu zaradi hormonskih sprememb, ki se dogajajo v telesu. Pomembno je, da ženska svojega novorojenega otroka čim hitreje po porodu pristavi k prsim. Pri samem dojenju lahko pride do številnih nevšečnosti, kot so razpokane bradavice, boleče, občutljive prsi in mastitis. Tukaj ima zelo pomembno vlogo medicinska sestra z zdravstvenovzgojnim delom, saj žensko pouči o pravilni negi dojk. Medicinska sestra žensko pouči, kako otroka pravilno pristaviti k prsim, da bo otrok lažje sesal mleko. Seveda pa po porodu ne smemo pozabiti na telesno aktivnost in na zdrav način prehranjevanja. S telesno aktivnostjo se lahko prične, ko se ženska počuti dovolj dobro, da začne rahlo telesno aktivnost, kot je na primer sprehod. Ženska, ki doji, mora paziti na svojo prehrano, saj kar koli poje, vpliva tudi na otroka. Beljakovine v prehrani doječe matere so pomembne, ker omogočajo rast, razvoj in krepitev mišičnega tkiva pri otroku. Maščobe predstavljajo energijsko vrednost, kar se pozna tudi na materinem mleku, zato naj doječa mati uživa olja rastlinskega izvora, različna semena in oreške. Mati naj ne pozabi na zadosten vnos sadja in zelenjave, kar bo dobro vlivalo na samo prebavo. Doječa ženska naj se izogiba pitju alkohola, močnim začimbam, surovemu mesu, kajenju. Porod je zelo stresen dogodek tako za žensko kot za partnerja. Po porodu je pomembno, da ženska izrazi svoja čustva in občutke, ki jih je doživljala oziroma jih še doživlja. Po porodu lahko pride pri ženski do duševnih sprememb, kot so poporodna depresija, poporodna otožnost in poporodna psihoza. V takih primerih ima pomembno vlogo partner, da pravočasno prepozna, da se z žensko nekaj dogaja, da se je začela drugače obnašati, da je postala občutljiva, jokava, da je začela spreminjati razpoloženje. Če partner prepozna te znake, je treba ženski poiskati ustrezno pomoč. Seveda pa imajo nekatere ženske duševne motnje že pred samo nosečnostjo, zaradi česar moramo biti pri teh ženskah po porodu še bolj pozorni. Kar se tiče spolnosti po porodu, je najboljše, da se ženska sama odloči, kdaj začeti s spolnimi odnosi, saj sama najbolje pozna svoje telo in svoje počutje. Z rezultati, ki smo jih pridobili z raziskavo, ugotavljamo in svetujemo, da naj matere po porodu uživajo več sadja zelenjave, naj se gibajo vsak dan, naj si vzamejo čas za počitek, skrbijo naj za svoje duševno zdravje in za zdravje svojega telesa.
Found in: ključnih besedah
Keywords: zdravstvena vzgoja, poporodno obdobje, čišča, poporodne krvavitve, poporodne duševne motnje, vzpostavitev laktacije, težave pri dojenju, mastitis, gibanje po porodu, spolnost po porodu, spanje in počitek
Published: 22.03.2024; Views: 165; Downloads: 16
Fulltext (1,35 MB) |
