1. Učinki fizioterpije na ravnotežje pri kronični bolečini v križu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaLuka Žlajpah, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Kronične bolečine v križu (KBK) so pogoste težave pri večini odraslih. So tudi glavni vzrok omejevanja telesnih aktivnosti in invalidnosti pri delu po vsem svetu. Prav tako spadajo med najpogostejše razloge za iskanje zdravstvene pomoči. Namen: Namen diplomskega dela je na podlagi dostopne strokovne in znanstvene literature raziskati učinkovitost fizioterapevtskih metod pri ljudeh s kronično bolečino v križu in vpliv na njihovo ravnotežje. Metode dela: Uporabil sem kvalitativno metodo dela. Literaturo sem iskal v slovenskem in angleškem jeziku v iskalnikih PubMed, Medline in ProQuest. Pri iskanju sem večinoma uporabil študije, ki so bile izdane med leti 2013 in 2023. Rezultati: V končni pregled literature je bilo vključenih 7 raziskav, ki so ustrezale vsem vključitvenim in izključitvenim dejavnikom. Razprava in zaključek: Za izboljšanje ravnotežja pri ljudeh s KBK je najpogosteje je uporabljena terapevtska vadba. Opisanih je bilo več vrst terapevtske vadbe, med njimi uporaba izokinetičnega treniranja, raztezne vaje, vaje za pridobivanje mišične mase in pa vaje za stabilizacijo trupa. Vse navedene fizioterapevtske metode tudi pozitivno vplivajo na izboljšanje simptomov KBK.
Keywords: fizioterapija, kronične bolečine v križu, ravnotežje, terapevtska vadba
Published in ReVIS: 18.06.2025; Views: 63; Downloads: 3
 Full text (1,43 MB) |
2. Vpliv TECAR terapije na bolečine v križu : pregled literatureTamara Pavčnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Bolečina v križu velja za eno izmed najpogostejših zdravstvenih težav na svetu. V letu 2020 se je z njo soočalo kar 619 milijonov ljudi, pričakuje pa se, da se bo v prihodnosti to število še povečalo. Bolečine v križu lahko razvrstimo v različne kategorije, pri čemer predstavlja največji izziv nespecifična bolečina. Trenutne smernice rehabilitacije ne podpirajo uporabe številnih fizikalnih agensov, z izjemo nizkoenergijskega laserja. Med fizikalne agense spada tudi TECAR terapija, ki jo uvrščamo med dolgovalovno diatermijo. Čeprav gre za novejšo metodo, je smernice kljub dokazom o njeni učinkovitosti pri zdravljenju ortopedskih poškodb za enkrat še ne omenjajo. Namen: Namen diplomskega dela je bil na podlagi pregleda literature ugotoviti, ali je TECAR terapija učinkovita metoda pri zdravljenju bolečin v križu. Metode dela: V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno metodo. Znanstveno literaturo smo iskali v bazah PubMed, Google Scholar, Research Gate, PEDro, Semantic Scholar in Hrčak. Zadetke smo iskali na podlagi iskalnega niza: »Low back pain« OR »lumbar pain« AND »TECAR« OR »capacitive and resistive electric transfer« OR »capacitive and resistive diathermy«. V pregled literature smo vključili članke s prostim dostopom do besedila, ki so bili objavljeni med letoma 2014 in 2024 v nam razumljivem jeziku. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 8 raziskav. V vseh raziskavah se je TECAR terapija izkazala za učinkovito metodo pri lajšanju bolečin v križu in izboljšanju funkcionalnosti. Razprava: TECAR terapija s svojimi učinki kratkoročno prispeva k izboljšanju bolečine v križu in izboljšanju funkcionalnosti, zaradi nezadostne literature pa zaenkrat še ne moremo trditi, da je učinkovitejša od ostalih fizikalnih agensov.
Keywords: bolečine v križu, TECAR terapija, rehabilitacija, fizioterapija
Published in ReVIS: 23.01.2025; Views: 497; Downloads: 22
Full text (1,13 MB) |
3. Vpliv fizioterapevtsko vodene vadbe v vodi in plavalnih tehnik na bolečine v križu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaPatricija Kompan, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Bolečine v križu spadajo med enega izmed glavnih zdravstvenih težav sodobnega časa. So ena izmed najpogostejših motenj v kostno-gibalnem sistemu in prizadenejo posameznike vseh starosti. Namen: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako uporaba vadbe v vodi in različnih plavalnih tehnik v okviru fizioterapevtski obravnavi vpliva na odpravo bolečin v križu. V sklopu naloge nas je zanimalo tudi, katere tehnike plavanja so za osebe, ki se srečujejo z bolečinami v križu, primerne. Metode: Literaturo, tako domačo kot tujo, smo pridobili iz različnih spletnih podatkovnih baz, kot so PubMed, ResearchGate in Google Scholar. Za iskanje ustrezne literature smo uporabili ključne besede v slovenskem in angleškem jeziku. Za pregled strokovne literature smo uporabili sistematični pregled literature, metasintezo in analizo. V raziskavo smo vključili deset študij. Šest študij je obravnavalo tematiko vadbe v vodi in njenih prednosti, štiri študije pa plavalne tehnike ter njihovo učinkovitost in koristnost. Rezultati: Pregled člankov kaže na pozitivne učinke vadbe v vodi in uporabe plavalnih tehnik pri osebah z bolečinami v križu. Razprava in zaključek: S pregledom raziskav ugotavljamo, da vadba v vodi omogoča učinkovito aktivacijo mišic z manjšo obremenitvijo na sklepe in hrbtenico, kar zmanjšuje tveganje za poškodbe in lajša bolečino, še posebej pri kroničnih težavah. Ob pravilni izvedbi so se vse tehnike plavanja izkazale za koristne, je pa ob nepravilni izvedbi nevarnost poškodb ali možnost poslabšanja stanja večja. Kljub kratkoročnim pozitivnim učinkom vadbe v vodi ostaja pomanjkanje raziskav o dolgoročnih učinkih. Nadaljnje raziskave so za boljše razumevanje predvsem dolgoročnih učinkov vadbe v vodi in uporabe različnih tehnik plavanja pri rehabilitacijskih postopkih oseb z bolečinami v križu nujne.
Keywords: bolečine v križu, fizioterapija, vadba v vodi, voda, plavanje, plavalne tehnike
Published in ReVIS: 09.01.2025; Views: 459; Downloads: 13
Full text (1,11 MB) |
4. UČINKOVITOST TERAPEVTSKEGA UČENJA NEVROZNANOSTI BOLEČINE PRI OBRAVNAVI KRONIČNE BOLEČINE V KRIŽUAnamarija Mikuž, 2023, undergraduate thesis Abstract: Bolečina je večdimenzionalna in vedno subjektivna izkušnja posameznika. Odvisna je od številnih dejavnikov, ki jih lahko razdelimo na biološke, psihološke in socialne. Paciente z bolečino moramo obravnavati celostno in z ozirom na njihove edinstvene težave, ki jih bolečina predstavlja. Od bolečinskih sindromov je bolečina v križu (v nadaljevanju: BvK) najpogostejša, saj naj bi se z njo vsaj enkrat v življenju srečala večina svetovne populacije. Je tudi eden od najpogostejših vzrokov za omejitve pri vsakodnevnih in drugih aktivnostih ter za odstonost z delovnega mesta. Zlasti obremenjujoča za družbo in posameznika je BvK, ki traja dalj časa in se razvije v kronično. Kronično BvK pogosto spremljajo pridružene duševne stiske, ki vplivajo na potek in uspešnost zdravljenja. Poleg tega tradicionalni pristopi zdravljenja v večini niso dolgoročno uspešni. Razlog za nezadostno učinkovitost je v neupoštevanju nevrofizioloških procesov, ki spremljajo kronično bolečino in vključujejo nevroplastične spremembe živčnega sistema. Prav tako imajo pri prehodu iz akutne v kronično in vztrajanju kronične BvK pomembno vlogo psihosocialne značilnosti pacientov. V literaturi so najpogosteje opisane kineziofobija, katastrofizacija bolečine, izogibajoče vedenje zaradi strahu, znižana samoučinkovitost, depresija, anksioznost in nespečnost. Na podlagi novih spoznanj je nastal kognitivno-izobraževalni terapevtski pristop imenovan terapevtsko učenje o nevroznanosti bolečine. Ta vključuje skupinska ali individualna izobraževalna srečanja, katerih namen je pacientom s kronično bolečino pojasniti nevrofiziološke procese vpletene v izkušnjo bolečine ter razložiti pomen psihosocialnih dejavnikov. Pri zmanjševanju bolečine je učenje o bolečini najuspešnejše, ko je izobraževanje del standardne fizoterapevtske obravnave. V obliki samostojnega pristopa se ni izkazalo za bolj uspešno. Pri izboljšanju funkcioniranja učenje nevroznanosti bolečine ni bolj uspešno od standardnih postopkov. Učenje o nevroznanosti bolečine nam nudi nov pogled na obravnavo pacientov s kronično BvK. V nadaljnjih raziskavah bi bilo smiselno ugotoviti, ali je bolj uspešno skupinsko ali individualno učenje in koliko časa je potrebnega za uspešno integracijo novih konceptov.
Keywords: kronična bolečina v križu, fizioterapevtska obravnava, nevroznanost bolečine, učenje o nevroznanosti bolečine
Published in ReVIS: 07.10.2023; Views: 1599; Downloads: 48
Full text (714,34 KB) |
5. Vpliv stabilizatorjev na bolečino v križu pri plesalcihZala Fuchs, 2021, undergraduate thesis Abstract: BvK lahko prizadene vsakega, ne glede na starostno obdobje ali spol. Bolečine lahko nastajajo zaradi poškodbe, pogostejše patologije pa so posledica nepravilne drže in zmanjšanega mišičnega tonusa. V športu nastajajo najpogosteje poškodbe spodnjih udov in ledvenega predela med treningi v glavnem delu sezone, ne glede na šport. Pri športih, ki vključujejo komponento fleksibilnosti v kombinaciji z eksplozivnimi gibi in veliko ponovitvami, pogosto nastane kronična oblika BvK. Zaradi fleksibilnosti se pri plesu BvK pojavi že v zelo zgodnjih letih. Že otroci in mladostniki začnejo s telesno prezahtevnimi treningi, kar predstavlja za mišice velik napor. Zaradi težavnosti in količine teh že mladi dobivajo poškodbe. Na začetku so te manjše, a brez zdravljenja in primerne razporeditve treningov, na dolgi rok povzročijo kronične težave. Zaradi prisilne plesne drže nastane anteriorni nagib medenice in tog ledveni predel, kljub temu da so vretenca v drugih ravneh precej fleksibilna. Težave bi bilo moč preprečiti s pravilno prilagojenim programom treninga, ki bi plesalcem že v mladih letih omogočal pripravo telesa na takšno vrsto napora. Dokazano je, da vključitev stabilizacijske vadbe v redni proces treninga posameznika pozitivno vpliva na preprečevanje BvK. Optimalna telesna pripravljenost nastanek poškodb prepreči in se tako izognemo povečani količini stresa ob poškodbi. BvK je lahko za plesalca težko psihično breme, saj je rehabilitacija kronične BvK lahko dolgotrajna, kar velja tudi za odsotnost s treningov, nastopov in tekmovanj. Z ozaveščanjem pomembnosti redne stabilizacijske vadbe pozitivno vplivamo na psihološko in telesno korist za plesalca.
Keywords: Bolečine v križu, ples, poškodba, stabilizacija trupa, stabilizacijske vaje
Published in ReVIS: 30.09.2021; Views: 2459; Downloads: 107
Full text (570,06 KB) |
6. Model obvladovanja psihosocialnih dejavnikov tveganja pri slovenskih poklicnih voznikih in absentizem : doktorska disertacijaFriderika Kresal, 2015, doctoral dissertation Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV): Kateri so najpogostejši psihosocialni dejavniki tveganja za absentizem, v kolikšni meri se pojavlja BvK pri slove nskih poklicnih voznikih kot posledica vpliva različnih psihosocialnih dejavnikov tveganja, kaj so komponente in kaj pomembni vplivni faktorji modela obvladovanja BvK? Namen: Namen doktorske disertacije je proučiti teoretična izhodišča psihosocialnih deja vnikov tveganja; ugotoviti kateri so najpogostejši psihosocialni dejavniki tveganja za absentizem; ter v kolikšni meri se pojavlja BvK pri slovenskih poklicnih voznikih kot posledica vpliva različnih psihosocialnih dejavnikov tveganja in izoblikovati gradn ike komponente obvladovanja BvK. Metoda: V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodologijo. V raziskavi je sodelovalo 275 anketirancev, poklicnih voznikov, večina moških, v povprečni starosti 41,6 let. Kot merski inštrument smo upor abili a nketni vprašalnik , ki je sestavljen iz 46 vprašanj s sledečo strukturo : (1) osnovni demografski podatki, (2) vprašanja o zadovoljstvu z delom, zasebnim življenjem, preživljanju prostega časa, pogostostjo ukvarjanja s športom, razlogi za ukvarjanje s športom, kajenju, uživanju alkohola, jemanju tablet proti bolečinam in (3) vprašanja o BvK . Statistična obdelava podatkov raziskave je bila izvedena s pomočjo programa SPSS verzija 21 in MS Excel verzija 2007, oblikovanje modela pa je bilo izvedeno s pomo čjo programa Pajek verzija 3. Glavne metode za obdelavo podatkov raziskave so bile: opisna statistika, ANOVA (analiza variance), regresijska analiza ter Pearsonov korelacijski koeficient. Rezultati: Rezultati izvedene kvantitativne raziskave so pokazali , da na BvK najbolj vplivajo dvigovanje in prenašanje težkih bremen, neprimerni delovni pogoji, slaba telesna pripravljenost, redno ponočevanje, delo v izmeni ter stres. BvK najbolj popusti po zdravilih. Na pojavnost BvK statistično značilno vplivajo nezadov oljstvo z delom, delo v izmeni in neprimerni delovni pogoji. Na absentizem pa vplivajo nezadovoljstvo z delom, nespoštljiv odnos vodstvenih delavcev do zaposlenega, neprimerni delovni pogoji, osebno nezadovoljstvo, nerazumevanje partnerja in redno ponočeva nje. Na osnovi rezultatov naše raziskave smo zasnovali teoretični model obvladovanja BvK, ki predstavlja gradnike komponent dejavnikov tveganja za nastanek BvK, in ga povezali v tri smiselne sklope: delodajalci, osebnostni dejavniki in dejavniki tveganja o sebe ter dejavniki, povezani z delom in delovnim okoljem. Gradnike komponente obvladovanja BvK smo glede na komponente dejavnikov tveganja razdelili na psihološko obravnavo, spremembo načina življenja in pravilno rokovanje z bremeni ter tako prispevali k b oljšemu in učinkovitejšemu vpogledu v problem in njegovo obravnavo. Organizacija: Pričujoča doktorska disertacija predstavlja pomemben doprinos k novim spoznanjem na področju menedžmenta in upravljanja organizacij, saj so njeni ključni doprinosi v usmerj anju zavedanja teoretikov in praktikov o pomenu zdravja na delovnem mestu in pomanjkanju poglobljene zasnove praktičnih programov holističnega zdravljenja; pojasnitev v znanstveni literaturi različno opredeljenih ožjih znanstvenih področij; pojasnitvi do s edaj še nepojasnjene holistične obravnave vpliva psihosocialnih dejavnikov tveganja na zdravje populacije poklicnih voznikov in absentizma kot posledice; začetno demonstracijo raziskovalnega področja v slovenski praksi; ter strokovnjakom ponuditi rešitve v holističnem pristopu reševanja problema obravnave dejavnikov tveganja. Družba: Postavljena so temeljna izhodišča za nadaljnje poglobljene raziskave o psihosocialnih dejavnikih tveganja za BvK, kakor pa tudi za druga sorodna področja družbe. Originalnos t: Originalnost doktorske disertacije se kaže v tem, da je obravnavana tema dokaj neraziskana, prav tako pa tudi ni izoblikovan model obvladovanja psihosocialnih dejavnikov tveganja za preprečevanje BvK in posledično absentizma pri slovenskih poklicnih voz nikih. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejitve doktorske disertacije so naslednje: (1) vsebinska in časovna omejitev pregleda teoretičnih vsebin, (2) osredotočenost le na nekatere psihosocialne dejavnike, (3) oblikovanje lastnega vprašalnika in (4) nam ensko vzorčenje. Kot omejitev lahko omenimo tudi uporabo programa za analizo omrežij Pajek, ki se je v preteklih raziskavah uporabljal predvsem na področju naravoslovnih ved in mreženja. V prihodnjih raziskavah bi bilo smiselno raziskati še druge dejavnike tveganja, ki povzročajo BvK, jih razumeti, nato pa se osredotočiti na preventivno delovanje na področju BvK pri poklicnih voznikih, saj so ti zaradi nenehnih vibracij še posebej izpostavljeni.
Keywords: absentizem, bolečine v križu, poklicni vozniki, preventiva, zdravje, doktorske disertacije
Published in ReVIS: 23.07.2021; Views: 2375; Downloads: 0
This document has many files! More... |
