Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Kazalniki kakovosti v procesu nenehnega izboljševanja dela v osnovni šoli
Nadja Pahor Bizjak, 2009

Abstract: Tako kot na celotnem področju družbenega življenja se tudi na področju vzgoje in izobraževanja zanimanje za kakovost povečuje. V šolah to pomeni predvsem premik od zunanjega kontroliranja k notranjemu zagotavljanju in izboljševanju kakovosti. Pri modelu vodenja TQM, modelu odličnosti EFQM in modelu obvladovanja sprememb se pojavljajo ista področja delovanja oziroma dejavniki. V vseh modelih prepoznamo skupne gradnike: pomen in vpliv okolja, prepoznavanje in zadovoljevanje potreb uporabnikov, motiviranje in spodbujanje posameznikov, ustvarjanje ugodne klime in v kakovost usmerjene kulture, usmerjenost v rezultate ter poudarjen pomen voditeljstva. Tudi področja samoevalvacije v šolah se v ključnih vidikih prekrivajo s temeljnimi gradniki vodenja celovite kakovosti. Šole se same odločijo za metodo, način in obseg samoevalvacije, kar prinaša s seboj tudi nekaj pasti. Zgoraj opisana področja, ki so pomembna za izboljševanje kakovosti, smo zajeli v modelu kazalnikov kakovosti. Pripravili smo model, po katerem lahko šola redno spremlja, ocenjuje in evalvira področja svojega delovanja. Izdelan je ob upoštevanju izhodišč modela odličnosti in sistema uravnoteženih kazalnikov ter naslonitvi na rezultate projekta Modro oko. Pripravili smo osem kazalnikov, ki prikazujejo rezultate s področja uporabnikov, zaposlenih, družbe in vodenja. Za podporna orodja smo pripravili anketne vprašalnike. Za uvedbo in spremljanje kakovosti smo pripravili pristop, ki temelji na Demingovem PDCA ciklu.
Found in: ključnih besedah
Keywords: kazalniki kakovosti, kontroliranje kakovosti, zagotavljanje kakovosti, izboljševanje kakovosti, model poslovne odličnosti, EFQM, celovito obvladovanje kakovosti, obvladovanje sprememb
Published: 29.07.2021; Views: 481; Downloads: 24
.pdf Fulltext (1,11 MB)

2.
Vrednotenje merilne negotovosti v farmacevtskih laboratorijih - korak k poslovni odličnosti
Emanuela Petković, 2013

Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV): Za vzpostavitev in ocenjevanje sistemov kakovosti v farmacevtski industriji obstaja več vrst standardov. S kakovostjo lahko povežemo tudi standarde za ugotavljanje skladnosti ISO 17000. Eden od standardov na področju ugotavljanja skladnosti je standard ISO/IEC17025. Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev. Standard zahteva, da laboratoriji pri navajanju rezultatov podajajo tudi merilno negotovost. Do zdaj je bil ta termin uporabljen le v primeru kalibracij in uporabe referenčnih substanc. Glede na zgodovino podajanja rezultatov kemijskih meritev lahko pričakujemo, da bo takšen način podajanja, tj. rezultat+/-merilna negotovost,kmalu uveljavljen tudi na področju farmacevtske industrije. Namen: Namen magistrske naloge je v teoretičnem delu opredeliti kakovost, kontrolo kakovosti, zagotavljanje kakovosti, celovito obvladovanje kakovosti, odličnost, pomen standardizacije kot način izboljševanja procesov, zaposlene kot vir inovacij in stalnih izboljšav ter merilno negotovost. Namen praktičnega dela je ovrednotiti merilno negotovost posameznih merilnih veličin in preveriti njihov vpliv na merilno negotovost rezultata. Cilji raziskave so določiti merilno negotovost rezultatov analiz,izvedenih s tehniko tekočinske kromatografije visoke ločljivosti v farmacevtskem laboratoriju, ugotoviti, kateri izvori merilne negotovosti obstajajo in ključno prispevajo k merilni negotovosti rezultata, in ugotoviti, katera od moţnih napak izvajalca (analitika) v merilnem postopku ključno vpliva na rezultat, ter na osnovi ugotovitev postaviti model, s katerim bomo izboljševali proces vrednotenja rezultatov v farmacevtskih laboratorijih v smislu zmanjševanja merilnih negotovosti posameznih merilnih veličin ter zmanjševanja napak izvajalcev analiz. Metoda: V magistrski nalogi smo ovrednotili merilno negotovost rezultatov,dobljenih z metodo tekočinske kromatografije. Merilno negotovost smo izračunali v skladu s priporočili. Vodila za podajanje negotovosti pri meritvah (angl.Guide to the expression of uncertainty in measurement GUM). Merilno negotovost smo izraunali tudi s t. i. Kragtenovim načinom. Posamezne prispevke k merilni negotovosti končnega rezultata smo analizirali in s tortnimi diagrami prikazali, kateri od posameznih prispevkov največ prispeva k merilni negotovosti končnega rezultata. Rezultati:Ugotovili smo, da uporaba večje volumetrične steklovine signifikantno vpliva na zmanjšanje skupne merilne negotovosti končnega rezultata. Ugotovili smo tudi, da je izobraževanje in usposabljanje strokovnega kadra ključno pri zmanjšanju napak v laboratoriju .Organizacija: Določili smo, kateri parametri ključno vplivajo na zmanjšanje merilne negotovosti, in postavili model, s katerim bomo izboljševali proces vrednotenja rezultatov. Družba: Pri vrednotenju rezultatov v farmacevtskem laboratoriju imamo lahko dva skrajna načina vrednotenja; rezultat ocenimo kot neustrezen, dejansko pa je ustrezen, in rezultat ocenimo kot ustrezen, dejansko pa je ne ustrezen. V prvem primeru je posledica nepravilnega vrednotenja rezultatov uničenje serije zdravil, ki so sicer ustrezne. S tem povzročimo organizaciji izgube. V drugem primeru pa lahko resno ogrozimo zdravje pacientov. Originalnost: Originalnost raziskave je v vrednotenju merilne negotovosti v farmacevtskem laboratoriju. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Pri raziskavi smo se omejili na vrednotenje merilne negotovosti rezultatov, dobljenih z metodo tekočinske kromatografije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: kontrola kakovosti, zagotavljanje kakovosti, celovito obvladovanje kakovosti, odličnost, standardizacija, merilna negotovost, magistrske naloge
Published: 19.08.2021; Views: 600; Downloads: 20
.pdf Fulltext (1016,76 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top