271. |
272. |
273. |
274. Model amortizacije človeških virov in kakovost življenjaDavid Bogataj, 2015 Found in: ključnih besedah Keywords: delo, upokojevanje, oskrbovalna veriga, pokojninski načrt, management, kakovost, produktivnost, MRP, odločitveni model, disertacije Published: 23.07.2021; Views: 794; Downloads: 50 Fulltext (1,46 MB) |
275. Mobing med zaposlenimi v slovenskih podjetjihNevenka Terselič, 2011 Abstract: Mobing je dalj časa trajajoča sovražna in neetična komunikacija enega ali več sodelavcev.
Negativne posledice občuti tako žrtev kot njegova okolica oz. podjetje, kjer se to dogaja.
Področje me zanima, ker sem bila tudi že sama priča mobingu v svojem delovnem okolju. Za
namen raziskave sem naredila deset ločenih Polstrukturirani intervjujev z zaposlenimi v
slovenskih podjetjih. Vsem anketiranim sem postavila ista usmeritvena vprašanja. Temeljni
raziskovalni problem magistrske naloge je bil pojavnost mobinga med zaposlenimi, poiskati
zanj vzroke in posledice, ugotoviti kam se obrniti za pomoč in poiskati predloge za
zmanjšanje mobinga. Ker pa magistrsko delo pišem v času vpliva gospodarske krize na
poslovanje podjetij, me je še dodatno zanimalo, ali je v uspešnih podjetjih manj mobinga kot
v podjetjih, kjer je vpliv krize na poslovanje večji. Odgovore sem razdelila v dve skupini in
naredila primerjavo. Odgovori anketirancev so potrdili, da mobing v slovenskih podjetjih
obstaja ter ima močan vpliv na delo posameznika. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten
pogoj za uspešno poslovanje in doseganje zadanih ciljev vsakega podjetja. Odgovori
anketiranih so bili podobni, ne glede na to v kako uspešnem podjetju so zaposleni. Slaba
komunikacija in pomanjkanje empatije sta dva izmed glavnih razlogov za nastanek mobinga.
Tako za posameznika kot za podjetje sta najpomembnejša preventiva in izobraževanje. Found in: ključnih besedah Keywords: delo, delovni pogoji, diskriminacija, grožnje, komunikacija, nadlegovanje, nasilje, spolno nadlegovanje, šikaniranje, mobing, zastraševanje, žrtev Published: 27.07.2021; Views: 883; Downloads: 60 Fulltext (1,17 MB) |
276. Pomembnost otrokovega mnenja pri odločanju o skrbništvu, kadar pride do razveze zakonske zvezeAna-Marija Klemenčič, 2021 Abstract: Družina je življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo. Zakonska zveza temelji na svobodni odločitvi skleniti zakonsko zvezo, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Iz različnih razlogov včasih zakonske zveze ni mogoče obdržati in tako tudi ne družine. V večini primerov se zakonca dogovorita glede skrbništva in vseh drugih vprašanj, vezanih na vzgojo in varovanje otrok. Včasih pa to ni mogoče, zato takrat posreduje sodišče, katerega glavna naloga je varovati koristi otroka. Pri tem sodišče upošteva mnenje centra za socialno delo, prav tako pa tudi mnenje otroka, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Otroci se pogosto ne zavedajo, kako pomembne odločitve bodo sprejete zanje, zato je naloga javnega organa (sodišča) in zagovornika otrok, da poskrbi, da je otrok informiran in vključen v postopek. V tej nalogi bomo poskušali odgovoriti na vprašanje, kolikšno težo ima mnenje otroka pri odločanju, in ali naj bi postala praksa vsakega otroka vprašati za mnenje. Poskušali bomo tudi ugotoviti, kolikšno odgovornost imajo klinični psihologi pri pridobivanju otrokovega mnenja Found in: ključnih besedah Keywords: otrokovo mnenje, družinski zakonik, korist otroka, center za socialno delo, zagovornik otrok Published: 27.07.2021; Views: 1000; Downloads: 196 Fulltext (574,44 KB) |
277. Migracije Hrvatov v Slovenijo po 2. svetovni vojniNinoslav Goleš, 2014 Abstract: Migracije so pojav, ki traja že od nastanka človeštva. Skozi celotno zgodovino smo priča
migracijam ljudi, narodov zaradi različnih razlogov. Tudi v današnjem času ni nič drugače.
Ljudje se selijo predvsem zaradi treh razlogov: ekonomskih (boljše življenje itd.), političnih
in vojaških razlogov, vse več pa tudi zaradi osebnih ali družinskih zadev (v današnjem času
izobraževanje, pridobitev specifičnih znanj v tujini itd.). V magistrski nalogi se bomo
ukvarjali s tematiko priseljevanja Hrvatov v Slovenijo, in sicer v obdobju po drugi svetovni
vojni. To je obdobje, ko je mnogo Hrvatov prišlo v Slovenijo, večinoma zaradi dela, nekateri
pa tudi iz osebnih, političnih ali vojaškihvzgibov. Takrat sta bili Slovenija in Hrvaška še del
ene države in takšne vrste migracij so imenovali notranje migracije, medtem ko danes
govorimo, da gre za zunanje. Nalogo smo zastavili tako, da teoretično opišemo pomen
migracij, migracije skozi zgodovino, globalne migracije kot tudi fenomen imenovan
»gastarbajterstvo«, ki se je dogajal v šestdesetih in sedemdesetih letih ter nato predstavimo
migracije v Jugoslaviji, s poudarkom na migracije iz Hrvaške v Slovenijo do osamosvojitve.
Za podkrepitev teoretičnega dela smo opravili sedem intervjujev z ljudmi, ki so migrirali v
Slovenijo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Found in: ključnih besedah Keywords: migracije, Slovenija, Hrvaška, Jugoslavija, delo v Sloveniji Published: 27.07.2021; Views: 914; Downloads: 80 Fulltext (867,05 KB) |
278. Povezanost med čustveno inteligenco in delovno klimo znotraj javne uprave ter v nekaterih večjih slovenskih podjetjihZorica Zaklan, 2010 Abstract: Temeljni namen pisanja magistrske naloge je raziskati problem povezanosti čustvene
inteligence in delovne klime na študiji primera iz javne uprave in gospodarstva. V ta namen
sem povabila k sodelovanju v raziskavi (fokusna skupina) zaposlene v javni upravi in
nekaterih večjih slovenskih podjetjih, kot so: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator
Ljubljana, Petrol Ljubljana ... V vsaki skupini je sodelovalo po 8 zaposlenih. Kot zaposleno v
državni upravi me je predvsem zanimala povezanost med čustveno inteligenco vodilnih in
delovno klimo. Spraševala sem se, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na delovno klimo,
saj imamo vsi približno enake standarde zahtevnosti poslovanja znotraj državne uprave, a je
delovna klima različna kot tudi sama učinkovitost znotraj posamezne organizacije v državni
upravi. Zato sem to področje izpostavila kot temeljni raziskovalni problem. Kasneje me je
zanimal še odgovor na vprašanje, kako je s povezanostjo čustvene inteligence in delovne
klime znotraj podjetniškega sektorja. Do sedaj v bazah Cobissa nisem zasledila, da bi kdo
analiziral povezanosti čustvene inteligence in delovne klime znotraj javne uprave in v
podjetništvu. Zato sem se odločila, da to sama raziščem; še zlasti zato, ker smo priča
različnim družbenim dogajanjem, ki so posledica dejanja čustveno neinteligentnih oseb. V
pričujoči nalogi sem zastavila za obe raziskavi temeljni raziskovalni problem, in sicer v prvi
raziskavi, kako čustvena inteligenca vpliva na delovno klimo v javni upravi ter v drugi, kako
le-ta vpliva na delovno klimo v nekaterih večjih slovenskih podjetjih. Zanimala so me
predvsem vprašanja zavedanja pomena čustvene inteligence na delovnem mestu in
uravnotežena uporabnost njenih parametrov v praksi. Moj cilj je bil ponuditi aplikativne
rešitve problema in odgovoriti na vprašanji: kako uravnovesiti čustva (nikakor jih ne zatirati)
na delovnem mestu ter kako z visoko inteligentnim čustvenim obnašanjem priti do čim boljše
delovne klime in posledično tudi do učinkovitejših rešitev v javni upravi kot tudi v
podjetništvu. Zato sem s pomočjo analize dejavnikov, ki vplivajo na uravnovešena čustvena
ravnanja, kot tudi s pomočjo izsledkov raziskav, prikazala probleme in ključne dejavnike za
uravnoteženo uporabo čustvene inteligence za doseganje boljše delovne klime znotraj javne
uprave kot tudi znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Obravnavano tematiko sem v pričujoči magistrski nalogi analizirala z raziskovalno metodo
fokusna skupina, v kateri so sodelovali nekateri sodelavci znotraj javne uprave in
posamezniki iz večjih slovenskih podjetij. Za raziskavo v magistrski nalogi sem uporabila
raziskovalno metodo: fokusna skupina (kvalitativna metoda za raziskovanje in je ena od
metod za zbiranje, analizo in interpretacijo podatkov). Iz odgovorov v fokusni skupini se je
jasno potrdilo, da je čustvena inteligenca v direktni povezavi z delovno klimo in da si
zaposleni v javnem sektorju želijo imeti za svojega vodjo čustveno in socialno inteligentno
osebo, ki se zna empatično vživeti v probleme drugih ter je pozitivna oseba, ki jim je za
vzgled. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten pogoj za uspešno poslovanje in doseganje
zadanih ciljev vsake poslovne organizacije, zlasti za doseganje učinkovitosti v njej. Zanimalo
me je tudi, kakšen je odnos med delovno klimo in čustveno inteligenco znotraj nekaterih
večjih slovenskih podjetij. Zato sem izvedla kvalitativno raziskavo z zaposlenimi iz nekaterih
večjih slovenskih podjetij: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol
Ljubljana ... Rezultati so bili podobni, pa vendar v svoji specifičnosti v nekaterih segmentih
različni od prvih. Na koncu sem rezultate ene raziskave primerjala z rezultati druge in
potegnila vzporednice, oziroma ločnice. V sklepnem delu sem podala še predlog izboljšav kot
aplikativno rešitev, pridobljeno na podlagi izsledkov teh dveh raziskav.
Found in: ključnih besedah Keywords: javna uprava, gospodarstvo, čustvena inteligenca, amigdala, čustvena zrelost, socialna inteligenca, socialna zrelost, stres, empatija, socialni možgani, delovna klima, timsko delo, socialna vloga, fokusna skupina, paradigma Published: 27.07.2021; Views: 957; Downloads: 76 Fulltext (877,55 KB) |
279. Kreativnost v timuVivjana Petretič, 2012 Abstract: Brez ustvarjalnosti človek ne bi mogel preživeti. Pred par desetletji pa je prišlo v ospredje tudi
timsko raziskovalno delo. Timsko delo je na eni strani narekovala potreba po novih izdelkih
in znanju, po drugi strani pa to, da se človek kot skupinsko bitje najbolje počuti v skupini.
Namen diplomske naloge je bil spoznati značilnosti dobrega tima, ugotoviti, kakšen vpliv ima
timsko delo na ustvarjalnost, raziskati zakaj in kdaj je primerno oblikovati time in poiskati
oziroma spoznati načine za spodbujanje ustvarjalnosti. Zanimalo nas je tudi, zakaj je
primernejše oblikovati time, kot pa da bi vsak samostojno reševal določeno nalogo. Predvsem
pa smo želeli izvedeti kakšne so razlike v ustvarjalnosti članov tima v primerjavi s tistimi, ki
enako nalogo rešujejo samostojno. Na osnovi prebrane literature in ogledanih video
posnetkov predavanj smo v začetnih poglavjih diplomske naloge predstavili kreativnost, tim
in kreativnost v timu. Nato smo v empiričnem delu izvedli intervjuje s strokovnjaki na
področju gospodarstva (Sumida d.o.o, Blejska Dobrava), šolstva (Osnovna šola Koper) in
zdravstva (Bolnišnica Valdoltra). Po opravljenem transkriptu posnetih intervjujev smo vse
zapise uredili v smiselne enote in s pomočjo kodiranja prišli do sodb. Poleg intervjujev smo
anketirali še člane timov v podjetjih, šolstvu, zdravstvu, športu, turizmu, gledališču, v
glasbeni skupini ter v gasilski brigadi. Ugotovili smo, da je res primernejše delati v timu, in
sicer predvsem zaradi sinergijskih učinkov na vseh področjih, boljše motivacije, večje
prožnosti in hitrosti učenja ter zaradi veliko večje verjetnosti nastajanja ustvarjalnih dosežkov.
Spoznali smo, da mora ustvarjalen tim imeti dober skupinski cilj, plemenitost poslanstva,
radovedne in raznolike člane, med katerimi vlada medsebojno spoštovanje in sproščeno
vzdušje, kjer uporabljajo metode za spodbujanje ustvarjalnosti in kjer se člani kot zadovoljni
posamezniki prostovoljno povežejo med seboj in s skupnimi močmi pripomorejo k
spremembam na boljše. Found in: ključnih besedah Keywords: ustvarjalnost, kreativnost, tim, timsko delo, skupinski cilji Published: 28.07.2021; Views: 1211; Downloads: 55 Fulltext (816,79 KB) |
280. Ocena učinkovitosti pedagoškega procesa v osnovni šoli, s poudarkom na analizi timskega delaBlanka Černe, 2012 Abstract: Diplomska naloga obravnava področje timskega dela in profesionalnega razvoja učiteljev.
Poklic učitelja v osnovni šoli zahteva stalen proces učenja in profesionalno rast vsakega
posameznika. Ena od možnosti profesionalnega razvoja je timsko delo med učitelji.
Učitelji, ki sodelujejo v timu, se med seboj dopolnjujejo, saj imajo različna znanja in
sposobnosti, motivacijo za delo v timu in željo po osebni rasti.
V smeri teh dognanj se je leta 1996 spremenila šolska zakonodaja v slovenskih osnovnih
šolah, kar je privedlo do velikih sprememb v načinu poučevanja. Poudarja se elemente
timskega dela, načrtovanje, sodelovanje, poučevanje in v prvi triadi tudi opisno ocenjevanje.
V nalogi smo ugotavljali, kako pogosto učitelji izvajajo elemente timskega dela ter ali so pri
tem uspešni in učinkoviti. Posebej smo se osredotočili na prvi razred devetletne osnovne šole.
Zanimalo nas je, ali učitelji menijo, da timsko delo veča zaupanje med sodelavci in gradi
dobre medsebojne odnose ter kakšen je njihov splošen občutek ob spremembi zakona o
osnovni šoli.
Rezultati raziskav s kvalitativno in kvantitativno metodo so pokazali, da je timsko delo v
osnovni šoli prisotno in učinkovito na več področjih. Odraža se tako na sodelovanju, kot
poučevanju in načrtovanju. Timsko delo spodbuja zaupanje med sodelavci in ustvarja dobre
medsebojne odnose, ki včasih prerastejo v prijateljstvo, kar je za učitelje zelo pomembno.
Negativno mnenje imajo učitelji do opisnega ocenjevanja; velika večina jih meni, da je le-to
primerno samo za prvi in drugi razred devetletke. Found in: ključnih besedah Keywords: timsko delo, timsko poučevanje, timsko sodelovanje, timsko načrtovanje, opisno ocenjevanje, medsebojni odnosi Published: 28.07.2021; Views: 1177; Downloads: 116 Fulltext (1,32 MB) |