Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Delo od doma je posebna oblika zaposlitve, ki je opredeljena v 68. členu Zakona o delovnih razmerjih in predstavlja obliko zaposlitve, kjer zaposleni svoje delo opravlja na svojem domu ali drugem izbranem prostoru, ki je zunaj delovnih prostorov delodajalca. Kljub prednostim te oblike dela se soočamo z izzivi pri njegovi definiciji, ki se spreminja glede na gospodarske razmere, tehnološki napredek in druge dejavnike. V državni upravi kljub pričakovanjem delo od doma ni pogosto uveljavljena praksa. Pandemija COVID-19 je predstavljala pomemben "stresni test" za državno upravo in celoten javni sektor, kjer so se morali hitro prilagoditi novim razmeram dela in poslovanja. Med epidemijo so mnogi zaposleni morali delati od doma, kar je zgolj okrepilo in poudarilo pomembnost pripravljenosti organizacij na nagle spremembe. Model CAF (Common Assessment Framework) kot orodje za organe javnega sektorja v Sloveniji in Evropi je namenjen uporabi za obvladovanje kakovosti in izboljšanju delovanja organa. Temeljna predpostavka orodja je, da se odlični rezultati dosežejo skozi strategijo vodstva, načrtovanja, zaposlenih, partnerstev, virov in procesov. CAF obravnava organizacijo s celovitim pristopom. Organizaciji omogoča hkrati analizo delovanja iz različnih vidikov. Tisti organi javnega sektorja, ki uporabljajo model CAF, si prizadevajo razviti kulturo odličnosti delovanja. Model v svojih samoocenjevalnih obrazcih sicer ne vključuje natančnega naslavljanja dela na domu, vendar ga nekatere organizacije že upoštevajo v vseh zadevnih postopkih. Kljub temu je model dovolj celovit, da omogoča vključitev več dejavnikov iz vidika opravljanja dela na domu pod različnimi merili. Pomembnost državne uprave za družbeni razvoj zahteva jasne cilje. Ti so predanost oblasti, kompetentne pripravljavce predpisov, odgovorne uradnike, kvalitetne storitve in ustrezno razdelitev odgovornosti. Dosedanji razvoj kaže, da se odličnost in kakovost v javni upravi uveljavljata kot cilj in temeljna vrednota. Izsledkom pa je skupno, da vsi nakazujejo, da bi morala uvedba dela od doma postati pomembna točka pri izpolnjevanju obrazcev po modelu CAF, saj predstavlja ključno spremembo, ki vpliva na zaposlene in procese v organizaciji. Namen magistrskega dela je preučiti različne vidike dela od doma in smiselnost vključitve te delovne prakse v model CAF.
Keywords: model CAF, državna uprava, delo na domu, merila modela CAF, dejavniki merjenja kakovosti
Published in ReVIS: 02.10.2024; Views: 587; Downloads: 31
Full text (2,25 MB)

Abstract: Epidemija COVID-19 je zelo ostro zarezala v naš vsakdan in v naše vsakdanje navade. Z namenom zajezitve širjenja koronavirusa je bilo na več področjih sprejetih več različnih ukrepov - na delovnopravnem področju je bilo eno takšnih delo na domu. Mnoga podjetja so se z namenom nadaljevanja nemotenih procesov in ohranitve delovnih mest prilagodila situaciji in množično organizirala delo na domu, kjer je bilo to mogoče. Naša zakonodaja ta institut pozna že preko pol stoletja, ga pa sicer ureja togo in skopo. Določa, da se lahko delo na domu uredi z dogovorom med delavcem in delodajalcem in s sklenitvijo primerne pogodbe. Z nastopom epidemije COVID-19 je bil izpolnjen glavni pogoj 169. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki omogoča, da se lahko v primeru izjemnih razmer delavcem enostransko odredi opravljanje dela na drugem kraju, torej tudi na domu. Delavci so bili prisiljeni zamenjati svoja delovna mesta za domače pisarne. Nekaterim je to ustrezalo, nekaterim ne, enako je bilo tudi pri delodajalcih; pri obojih so se pokazali pozitivni in negativni vplivi. Ti so bili tudi dejavnik pri odločitvi, ali si podjetje oziroma posameznik želi tako delati tudi v prihodnje. Zaradi vseh pozitivnih vplivov, ki so se pokazali, se zdi, da postaja delo na domu oziroma delo na daljavo globalno razširjena oblika dela prihodnosti.
Keywords: delovno razmerje, delo na domu, delo na daljavo, epidemija, COVID-10, koronavirus, izjemne razmere, odreditev dela na domu
Published in ReVIS: 19.10.2022; Views: 1711; Downloads: 0

Abstract: V magistrskem delu je obravnavano delo na domu, kot ena izmed oblik fleksibilne zaposlitve. Delo na domu ne predstavlja nekega zgolj začasnega trenda, temveč postaja ena izmed oblik dela, ki se bo v prihodnosti vse pogosteje pojavljala. Tako v državah v razvoju kot tudi v razvitem svetu se delo na domu v zadnjih letih vse bolj uveljavlja. Tudi v slovenski zakonodaji je institut delo na domu urejen že dlje časa. Temeljni pravni vir, ki v Republiki Sloveniji ureja delo na domu, je Zakon o delovnih razmerjih. Pomembna novost, ki je bila leta 2013 uvedena z novim Zakonom o delovnih razmerjih, je ta, da lahko sedaj delavec zgolj del delovnega časa opravlja delo na domu. Delo na domu omogočajo različne oblike dela, ki jih delavci lahko opravljajo na svojem domu ali v drugih prostorih, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. Od ostalih oblik zaposlovanja se delo na domu razlikuje v kraju opravljanja dela. Med delo na domu uvrščamo tudi delo na daljavo, kjer delavec pri opravljanju dela uporablja informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Vzroki za opravljanje dela na domu so različni. Delo na domu predstavlja eno izmed pravnih področij, ki se je v preteklosti precej hitro spreminjalo, kar velja še danes. Za nadaljnji razvoj dela na domu so nenehne spremembe na tem področju nujne.
Keywords: fleksibilnost, delo na daljavo, delo na domu, zaposlovanje, kraj opravljanje dela
Published in ReVIS: 30.12.2021; Views: 1740; Downloads: 136
Full text (1011,28 KB)