Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 44
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja glede na spol
Anja Bregar Izlakar, 2024, not set

Abstract: Vzpostavljanje enakosti med spoloma je postopen proces, saj zahteva spremembe v temeljih družbene strukture. Te spremembe se odvijajo počasi, saj zahtevajo sodelovanje vseh deležnikov in vpletenost številnih dejavnikov. Družbene vloge spolov so bile v preteklosti povsem različne oz. nasprotne od današnjih. Sprememba oz. prestrukturiranje je zaradi tega obsežno in se odvija počasi. Zato smo v diplomski nalogi analizirali delitev družbene moči med moškimi in ženskam ter spremembo modernizacije med vzgojo otroka in službeno kariero. Primerjava med družbenimi vlogami spolov v preteklosti in danes kaže na zmanjševanje razlik, vendar enakosti med spoloma kljub prizadevanjem še nismo dosegli. Iz opravljene raziskave (kvalitativna – polstrukturiran intervju) ugotavljamo, da se nekatere razlike ohranjajo na področju delitve dela pri vzgoji otrok in družinskih opravilih. V partnerskem odnosu je z ekonomsko neodvisnostjo obeh partnerjev prišlo do pogojev za njuno enakost, vendar je v praksi to drugače. Raziskava je pokazala, da ženske še vedno prevzemajo ključno vlogo pri skrbi za otroke, čeprav se vanjo vključujejo tudi moški. Ženske tako večinoma skrbijo za otroka v primeru bolezni (to vlogo postopoma prevzamejo tudi moški, predvsem če ženska ne more zaradi službenih obveznosti). Ženske tudi večinoma prevzemajo naloge v povezavi s šolskimi obveznostmi (pomoč otrokom pri šolskih nalogah, roditeljski sestanki ipd.), moški le izjemoma. Ženske tako še vedno ohranjajo ključno vlogo pri celostni skrbi za otroka, posledično pa tudi težje usklajujejo poklicno in družinsko življenje. Delovna aktivnost žensk in nezadostno vključevanje očetov v družinski proces privede do problema usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Negotovost na trgu dela negativno vpliva na zasebno življenje, saj zavira urejeno življenje, partnerski odnos in ustvarjanje družine. Poleg tega bolj izobražene ženske v praksi težje najdejo zaposlitev, zasedajo nižja delovna mesta in imajo z isto stopnjo izobrazbe za enako delo nižjo plačo kot njihovi moški kolegi. Delovna aktivnost žensk, preobremenjenost z gospodinjsko vlogo, pozen vstop na trg delovne sile zaradi izobraževanja in težja zaposljivost vodi do odlaganje starševstva, to ima nezanemarljive demografske posledice za družbo.
Keywords: ženske, diskriminacija, enake možnosti, enakost spolov, Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015–2020, intervju.
Published in ReVIS: 06.06.2024; Views: 105; Downloads: 1
.pdf Full text (1,14 MB)

2.
Vpliv stigme na kakovost življenja oseb z epilepsijo
Mateja Rožmanc, 2024, not set

Abstract: Teoretična izhodišča: Epilepsija je kronična nevrološka bolezen, za katero je značilno pojavljanje epileptičnih napadov. Bolezen lahko prizadene vse staroste skupine, vendar je najpogostejša v otroštvu in kasneje v starosti. Že v preteklosti je veljala za nekaj posebnega, drugačnega, zato so se ljudje oseb z epilepsijo bali in se jih izogibali, jih stigmatizirali. Stigma in diskriminatorno ravnanje sta prisotna še vedno, predvsem zaradi strahu in neznanja ter neinformiranosti ljudi. Epilepsijo danes s podporo slikovne diagnostike zdravimo na različne načine, odvisno od vrste bolezni, pogostosti napadov in vzroka. Kot zdravljenje se je za zelo uspešno izkazalo tudi operativno zdravljenje, saj se pojav epileptičnih napadov lahko toliko zmanjša, da osebe z epilepsijo teh nimajo več, s tem pa se jim izboljša tudi kakovost življenja. Zaživijo lahko skoraj normalno življenje. Kot podpora osebam z epilepsijo pri nas in po svetu delujejo različna društva in združenja, ki skrbijo za redna izobraževanja in izpopolnjevanja strokovnjakov na področju epileptologije ter organizirajo predavanja, srečanja ter strokovno pomoč tudi obolelim, njihovim svojcem in ostalim laikom. Veliko vlogo pri procesu zdravljenja in pri kakovosti življenja ima tudi sodelovanje strokovnega osebja z osebami z epilepsijo. Pomembno je, da se vzpostavi vez zaupanja, saj je zdravljenje le tako lahko uspešno. Namen in cilji: Namen raziskave je bil raziskati, kakšen je vpliv stigme na kakovost življenja oseb z epilepsijo in koliko se je to spremenilo po operativnem zdravljenju epilepsije. Cilji raziskave so bili: • pregledati literaturo, ki vključuje stigmo med osebami z epilepsijo, operativno zdravljenje epilepsije, • ugotoviti prisotnost stigme pri osebah z epilepsijo, • ugotoviti vpliv epilepsije na kakovost življenja oseb z epilepsijo, • ugotoviti, koliko se je stigma zmanjšala oziroma spremenila po operativnem zdravljenju, • ugotoviti, v kolikšni meri se je kakovost življenja po operaciji izboljšala, • ugotoviti, na kakšen način bi lahko zmanjšali vpliv stigme in diskriminatorno ravnanje družbe do oseb z epilepsijo Metode: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela. Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop. Primarne podatke smo pridobili s polstrukturiranim intervjujem z osebami z epilepsijo ter z diplomiranimi medicinskimi sestrami / diplomiranimi zdravstveniki. Sekundarne podatke smo pridobili s pregledom domače in tuje literature iz baz podatkov Cobiss, dLib, PubMed, Scholar, Science Direct in Cinahl. Kot instrument za raziskavo smo uporabili predlogo za polstrukturirani intervju. Intervjuje smo izvedli s pacienti in diplomiranimi medicinskimi sestrami / diplomiranimi zdravstveniki. Izvedli smo 13 intervjujev, 10 s pacienti in 3 z diplomiranimi medicinskimi sestrami / diplomiranimi zdravstveniki. Intervjuji so bili izvedeni ločeno za paciente in diplomirane medicinske sestre / diplomirane zdravstvenike. Predlogo je sestavljalo 10 vprašanj, ki so se nanašala na stigmo in kakovost življenja pri osebah z epilepsijo. Raziskava je potekala med septembrom in decembrom 2023. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 13 intervjuvancev (7 žensk in 6 moških). Najmlajša sta bila stara 35 let, najstarejši pa 67 let (v povprečju 46 let). Vsi intervjuvanci imajo različno izobrazbo. Večina intervjuvancev se je počutila stigmatizirane, sploh zaradi značilnih epileptičnih napadov, zato so se izogibali stikom z ljudmi, pa tudi kakovost življenja je bila slabša. Za zelo uspešno se je pri intervjuvanih pacientih izkazalo operativno zdravljenje, saj se je število epileptičnih napadov po operaciji zelo zmanjšalo in s tem izboljšala kakovost življenja. Razprava: S pomočjo raziskave smo ugotovili, da stigma zelo vpliva na kakovost življenja oseb z epilepsijo. Iz rezultatov raziskave izhaja, da intervjuvanci vidijo problem v neznanju in neinformiranosti javnosti glede epilepsije. Priložnost za izboljšanje vidijo v dodatnem izobraževanju in informiranosti javnosti. Predlagajo kakšne informativne oddaje v medijih, predavanja že v osnovni šoli in organiziranje dogodkov na temo epilepsije.
Keywords: epilepsija, epileptični napadi, stigma, diskriminacija, predsodki, kakovost življenja
Published in ReVIS: 08.05.2024; Views: 176; Downloads: 9
.pdf Full text (1,86 MB)

3.
Varstvo pravic narodnih in verskih manjšin v ustavni ureditvi Bosne in Hercegovine : magistrsko delo
Amra Hamidović, 2023, master's thesis

Abstract: Ustavna ureditev Bosne in Hercegovine v vseh treh ustavah (Ustava Bosne in Hercegovine, Ustava Federacije Bosne in Hercegovine in Ustava Republike Srbske) priznava konstitutivnost treh narodov (Bošnjakov, Hrvatov in Srbov) kot eno od bistvenih načel, na katerih temeljijo. Vendar pa so v teh ureditvah precejšnje razlike, ki povzročajo spore pri razlagi njihovega ustavnega statusa, tako formalno kot funkcionalno. Če tem vprašanjem dodamo še ustavne nejasnosti in vrzeli, zlasti glede statusa narodnih manjšin ter pravic in svoboščin njihovih pripadnikov v zvezi z zastopanostjo na vseh ravneh upravljanja in vodenja v BiH, lahko ugotovimo precejšnjo stopnjo diskriminacije. Nekatera od teh odprtih vprašanj so bila razložena in rešena z odločbami Ustavnega sodišča BiH ter Evropskega sodišča za človekove pravice. Vendar kljub prizadevanjem in dogovorom niso bila izvedena s potrebnimi spremembami in dopolnitvami ustave BiH. V tem kontekstu se to magistrska delo poglobi v zapleteno strukturo ustavnega sistema BiH, analizira ravnovesje med konstitutivni narodi in varstvom pravic narodnih in verskih manjšin, poudarja nujnost bolj celovite integracije teh načel v ustavno strukturo, kar spodbuja bolj vključujoč in pravičen pravni okvir za vse državljane BiH, kar bi prispevalo tudi k evropski integraciji BiH.
Keywords: manjšine, konstitutivni narodi, diskriminacija, BiH, ESČP, ustavne spremembe
Published in ReVIS: 12.12.2023; Views: 289; Downloads: 18
.pdf Full text (778,35 KB)

4.
Pridobitev slovenskega državljanstva z naturalizacijo na podlagi 12. člena ZDRS : magistrsko delo
Erika Fabjan, 2023, master's thesis

Abstract: Vprašanje pridobivanja državljanstva je prepuščeno avtonomnemu urejanju držav, te so pri urejanju tega področja omejene le z mednarodnopravnimi običaji in načeli. Zakon o državljanstvu Republike Slovenije je temeljni pravni vir, ki ureja načine pridobitve slovenskega državljanstva. Ta v 10. in 12. členu določa pridobitev slovenskega državljanstva z redno naturalizacijo oziroma z naturalizacijo z olajšavami. V skladu z določbami 12. člena ZDRS so do pridobitve slovenskega državljanstva z naturalizacijo z olajšavami upravičeni le slovenski izseljenci in njihovi potomci, nekdanji državljani Slovenije, zakonci slovenskih državljanov, polnoletni tuji državljani, ki so se rodili v Sloveniji in že od rojstva dalje živijo v Sloveniji, begunci, apatridi in tujci z najmanj visokošolsko izobrazbo v Sloveniji. Te skupine prosilcev imajo pravico, da so ugodneje obravnavane, kot to določa 12. člen ZDRS, ker imajo s Slovenijo »pristno in učinkovito vez« in zatorej je takšna obravnava le določenih skupin prosilcev legitimna. V 12. členu pa ZDRS ne sledi popolnoma določbam EKD, saj slednja določa takšno ugodnejšo obravnavo tudi za otroke slovenskih staršev, ki so bili rojeni v tujini, otroke, ki so posvojeni s strani slovenskih staršev, in za osebe, ki imajo zakonito običajno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije v določenem časovnem obdobju pred njihovim 18. letom. Poleg tega ZDRS v 3. odstavku 12. člena omenja le osebe, ki so poročene s slovenskim državljanom, in s takšnim urejanjem krši 14. člen EKČP, saj onemogoča pridobitev slovenskega državljanstva po 12. členu zunajzakonskim partnerjem. Olajšave pri pridobitvi slovenskega državljanstva se nanašajo predvsem na skrajšano dobo dejanskega prebivanja v Sloveniji, na spregled pogoja o odpustu iz dosedanjega državljanstva in spregled pogoja o predložitvi dokazila o znanju slovenskega jezika. Pri tem iz sodne prakse in podatkov, pridobljenih z Ministrstva za notranje zadeve, izhaja, da je največ prosilcev po 12. členu zavrnjenih zaradi neizpolnitve zahtevanega pogoja dejanskega neprekinjenega prebivanja in zaradi nezadostnih sredstev za preživljanje.
Keywords: državljanstvo, naturalizacija z olajšavami, Zakon o državljanstvu Republike Slovenije, Evropska konvencija o državljanstvu, diskriminacija, pogoji
Published in ReVIS: 28.11.2023; Views: 392; Downloads: 25
.pdf Full text (790,64 KB)

5.
STIGMA DEBELOSTI
Ana Rameša, 2023, not set

Abstract: V sodobnih zahodnih družbah je lepotni ideal vitkost. Vse, kar je povezano z debelostjo, ima negativno konotacijo. Debeli ljudje so podvrženi stigmatizaciji, ki se kaže v obliki negativnih stereotipov, predsodkov in diskriminacije. Stigmatizacija pogosto izvira iz napačnega prepričanja, da je debelost posledica neustreznega življenjskega sloga in ne kompleksna bolezen. Na tem prepričanju temelji pogost predsodek, da so debeli ljudje leni. Stigmatizirani ljudje občutijo psihološke, socialne in telesne posledice. Prav stigma debelosti je tista, zaradi katere so pogosto ujeti v začarani krog debelosti. Stigmatizacija se pojavlja tako na ravni osebnih odnosov kot sistemsko, npr. v zdravstvenih ustanovah, šolah in na delovnih mestih, nenazadnje se širi tudi prek medijev. Mnoge raziskave kažejo, da so debeli posamezniki največkrat stigmatizirani s strani oseb z normalno telesno težo, ki jim pripisujejo negativne lastnosti, pri čemer prihaja do razlik med spoloma. Nekatere raziskave nakazujejo, da imajo ženske običajno bolj negativna stališča do debelosti kot moški, so bolj obremenjene z zunanjostjo in imajo večji strah pred pridobivanjem telesne teže, tudi če imajo normalno telesno težo. V naši diplomski nalogi smo opravili raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti, ali odrasle ženske z normalno telesno težo stigmatizirajo debele ljudi oz. jim na podlagi njihovega videza pripisujejo negativne lastnosti. S pomočjo metode fokusnih skupin smo pri ženskah z normalno telesno težo raziskovali njihov odnos in percepcijo debelosti; zanimalo nas je, ali mislijo, da so debeli ljudje leni, manj inteligentni in neprivlačni. Ugotovili smo, da je večina udeleženk mnenja, da so debeli ljudje leni in neprivlačni, niso se pa strinjale s trditvijo, da so manj inteligentni. Skozi analizo njihovih odgovorov smo našli elemente negativnega stereotipiziranja, predsodkov in diskriminacije. Prišli smo do sklepa, da zmanjšanje stigme debelosti zahteva širše ozaveščanje, izobraževanje in spremembe v družbi ter podali konkretne predloge za destigmatizacijo in nadaljnje raziskave.
Keywords: debelost, stigmatizacija, stereotipi, predsodki, diskriminacija
Published in ReVIS: 14.11.2023; Views: 432; Downloads: 25
.pdf Full text (2,41 MB)

6.
Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice glede posvojitev v istospolnih partnerstvih : magistrsko delo
Domen Schulz, 2023, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu bomo celostno obravnavali problematiko diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti pri posvojitvah pred ESČP. Ustvarili bomo prispevek, ki bo pripomogel k boljšemu razumevanju odločitev ESČP, njihove pomanjkljivosti ter sprememb mnenja sodišča na podlagi družbenega vpliva. Predstavili bomo, ne le, da je posvojitev istospolnih partnerjev družbeno sprejemljiva, vendar tudi, da je lahko moška in ženska vzgojna vloga nadomeščena. Z metodo opisovanja bomo obravnavali stanje in razvoj posvojitve v istospolnih partnerstvih pred ESČP. Z analitično metodo bomo delo razčlenili, predvsem pa bomo izpostavili in se osredotočil na sodno prakso ESČP. S primerjalno metodo bomo preučevali in primerjali pravne sisteme držav podpisnic EKČP ter njihov pristop do posvojitve istospolno usmerjenih. S sintetično metodo in metodo kompilacije bomo iz EKČP, sodne prakse ESČP ter drugih virov, izluščili vsebino, ki se nanaša na obravnavano tematiko. Z zgodovinsko metodo se bomo posvetili pregledu pravic istospolno usmerjenih do posvojitve po svetu in zgodovinskemu pregledu ureditve v Sloveniji. Namen magistrskega dela je prikazati, da se sodna praksa razvija hkrati z razvojem družbe. Cilj je, da prikažemo pomembnost otrokovega interesa in kako bi moral ta biti glavno vodilo pri odločanju o posvojitvah. Prikazano je bilo napredovanje v razmišljanju sodnikov, kljub temu pa se zazna zadržanost posameznih sodnikov, ki se oklepajo tradicionalnega razmišljanja. Analiza sodne prakse je pokazala, da ko gre za diskriminacijo, je posvojitev vendarle zajeta v 8. členu v povezavi s 14. členom. Skozi primere je zaznati pozitivno spremembo v razumevanju pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Rezultat raziskave je dejstvo, da ESČP uporablja evropski konsenz kot odločilni dejavnik za odločitev v primeru, kjer bi mu ta moral biti le v pomoč. Nedosledna uporaba konsenza prinaša spremenljivo sodno prakso. Analiza konsenza je instrument, preko katerega ESČP selektivno predstavlja resničnost, da doda težo svojemu moralnemu sklepanju. To je privedlo do tega, da je ESČP opustilo svojo vlogo zagovornika in zaščitnika človekovih pravic, zlasti ko gre za ranljive skupine. Rezultati bodo lahko služili kot popoln pregled primerov posvojitve istospolno usmerjenih pred ESČP. Primeri skupaj z družbenim okvirjem in analizo predstavljajo nazoren vpogled v spremembo družbene sprejemljivosti pravice do posvojitve istospolno usmerjenih skozi čas.
Keywords: ESČP, EKČP, posvojitev, istospolna usmerjenost, diskriminacija, družina, evropski konsenz, polje proste presoje
Published in ReVIS: 09.10.2023; Views: 383; Downloads: 28
.pdf Full text (1,18 MB)

7.
Soočanje s stigmo in diskriminacijo pri nalezljivih boleznih (HIV in COVID-19) : magistrsko delo
Ana Oblak, 2023, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Soočanje s stigmo in diskriminacijo pri nalezljivih boleznih HIV in COVID-19 smo se poskušali dotakniti vsebin, povezanih s stigmo in diskriminacijo pri aktualni nalezljivi bolezni COVID-19 in HIV oziroma zakaj sploh prihaja do omenjenega pojma. Skušali smo se sklicevati na domače in tuje doktrine, pravne vire ter tudi na mednarodne instrumente s področja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri čemer gre v ospredju za soočanje s stigmo in diskriminacijo. Z raziskavo bomo poskušali ugotovili, kaj je potrebno še narediti, da bi bil dostop do zdravstvenih storitev za vse enakovreden in da ljudje, ki se počutijo stigmatizirani, ne bi imeli tega strahu. Med drugim tudi strahu pred samim testiranjem. Nenazadnje tudi testiranje na koronavirusno bolezen daje določene stigme pred, med in po ozdravitvi. »Odvzame« se jih iz družbe, se jih izolira in s tem posledično postavi v drugačen položaj. Pri nekaterih strah izhaja že iz ugotovitve/potrditve, da so pozitivni na COVID-19. Verjetno se jim ob omenjenem poraja veliko vprašanj, na katere kljub vsemu nimajo odgovora. Nenazadnje gre tukaj tudi za nek psihološki vidik. Vsled temu je bila skozi celotno delo pozornost usmerjena v zgodovinski potek in razvoj nalezljivih bolezni, saj nas je zanimalo, ali sta si omenjeni nalezljivi bolezni podobni, obstajata kakšni sinergiji, povezavi. Zanimalo nas je tudi, kakšne so razlike med dvema nalezljivima boleznima HIV in COVID-19 in ali je stigma bolnikov z nalezljivo boleznijo obravnavana enako kot v preteklosti. Osredotočili smo se na spremljanje zakonske ureditve treh EU držav (Španija, Francija, Nemčija) in naredili analizo spremljanja okuženih ljudi s HIV. Zanimalo nas je, ali se trend obolelih zvišuje ali znižuje oziroma kako je poskrbljeno za ljudi, ki se soočajo z nalezljivo boleznijo.
Keywords: HIV, COVID-19, nalezljive bolezni, stigma, diskriminacija
Published in ReVIS: 27.06.2023; Views: 595; Downloads: 46
.pdf Full text (1,64 MB)

8.
Oblike diskriminacije migrantov in njihovih potomcev v Bosni in Hercegovini : magistrska naloga
Emina Škorić, 2022, master's thesis

Abstract: Diskriminacija migrantov in njihovih potomcev je v Bosni in Hercegovini močno razširjena. Z raziskovalnimi metodami in tehnikami zbiranja podatkov smo jasno prepoznali oblike diskriminacije migrantov in njihovih potomcev v Bosni in Hercegovini. Seveda je pomembno opozoriti, da gre za oceno stanja na podlagi vzorca, ki smo ga uporabili pri delu. Podatke smo zbirali s tremi tehnikami. Prva, ki smo jo uporabili, je bil anketni vprašalnik, katerega namen je bil pridobiti podatke o mnenju lokalnega prebivalstva o migrantih in beguncih v Bosni in Hercegovini. Na podlagi zbranih podatkov smo podali jasnejšo sliko razmerja med tema skupinama. Posebej pomembno je poudariti, da naš anketni vprašalnik ponuja širšo sliko o pogledih lokalnega prebivalstva na vprašanja migracij. Z drugo tehniko smo s semiotično analizo analizirali dokumentarni film, ki implicira življenje migrantov in beguncev na poti migracij. Na ta način smo predstavili izkušnje in ovire, s katerimi se srečujejo migranti in begunci na migracijski poti. Z opazovanjem smo nazorneje prikazali interakcijo migrantov in beguncev z lokalnim prebivalstvom. Z delom smo odgovorili na vsa raziskovalna vprašanja in izpolnili raziskovalne cilje. Naše zaključke smo povzeli v več ključnih točkah. Pomembno je omeniti, da oblike diskriminacije migrantov in njihovih potomcev v Bosni in Hercegovini obstajajo in da prihajajo iz več smeri. Za rešitev tega vprašanja je potreben veliko resnejši pristop in politično sodelovanje na vseh ravneh oblasti, da bi dosegli soglasje in vzpostavili ustrezno rešitev nastale situacije, ki ne bo vodila v kršenje temeljnih človekovih pravic in svoboščin tako za migrante kot lokalno prebivalstvo.
Keywords: migracije, begunci, diskriminacija, predsodki, potomci, migracijska kriza, magistrske naloge
Published in ReVIS: 09.01.2023; Views: 607; Downloads: 67
.pdf Full text (4,10 MB)

9.
Diskriminacija zaposlenih na področju gostinstva
Tevhid Bilurdagi, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu ugotavljam, kako težka je beseda diskriminacija. Ljudje se ne zavedamo, kako lahko kakršna koli oblika diskriminacije vpliva na potek življenja, koliko življenj, poslovnih poti, nadobudnih podjetnikov je lahko tako ali drugače uničenih zaradi diskriminacije. Živimo v 21. stoletju, kjer je skoraj vse, kar je bilo včasih »nenormalno«, postalo »normalno«. Ko beseda nanese na sovraštvo, očitanje, drugačen pogled na žalost, kot družba »pogrnemo« na celi črti. Zakaj država ne naredi več? Je vedno naš problem večji od problema nekoga drugega? Se zavedamo, kakšno bolečino lahko povzročimo sočloveku z diskriminatornim obnašanjem? S temi vprašanji se soočamo tako v diplomskem delu kot tudi v življenju nasploh.
Keywords: diskriminacija, rasizem, invalid, istospolna usmerjenost, 21. stoletje.
Published in ReVIS: 24.12.2022; Views: 588; Downloads: 11
.pdf Full text (1,47 MB)

10.
Odprava diskriminacije žensk : magistrsko delo
Anja Karafatska, 2022, master's thesis

Keywords: diskriminacija, javna sfera, zasebna sfera, CEDAW, stereotip
Published in ReVIS: 27.09.2022; Views: 675; Downloads: 86
.pdf Full text (1,09 MB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top