Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 26
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
2.
Spremembe v financiranju visokega šolstva v razmerah gospodarske in finančne krize : doktorska disertacija
Vesna Skrbinjek, 2015, doctoral dissertation

Abstract: Družbe znanja poudarjajo pomen izobraževanja kot enega izmed ključnih dejavnikov gospodarskega in družbenega napredka. Posledično se akumuliranju človeškega kapitala pripisuje mnogo pozitivnih učinkov, ki se kažejo skozi ekonomske in neekonomske koristi tako na ravni posameznika kot celotne družbe. V evropskem visokošolskem prostoru se javno financiranje visokega šolstva utemeljuje predvsem zaradi njegove družbeno odgovorne vloge, zaradi česar so pričakovanja družbe do visokošolskih zavodov vse večja. Globalna gospodarska in finančna kriza je pričakovanja družbe do visokega šolstva še povečala, vendar pa se obseg javnih sredstev za visoko šolstvo v državah zaradi njenega negativnega učinka pomembno spreminja, še posebej v tistih, ki jih je gospodarska in finančna kriza ekonomsko bolj oslabila. Namen doktorske disertacije je z izsledki raziskave obogatiti področje financiranja visokega šolstva s spoznanji o učinkih globalne gospodarske in finančne krize na evropske visokošolske sisteme v smislu ugotavljanja sprememb razpoložljivosti finančnih sredstev za visoko šolstvo, sprememb v povpraševanju po visokem šolstvu in sprememb števila diplomantov v povezavi z visokošolskim trgom dela. Naše osrednje raziskovalno vprašanje se tako glasi, kako se v razmerah globalne finančne in gospodarske krize spreminja financiranje visokega šolstva v evropskih državah glede na specifične razmere v njihovih gospodarstvih. Pri raziskovanju sprememb financiranja visokega šolstva smo obravnavane države glede na učinek globalne gospodarske in finančne krize na njihova gospodarstva razdelili v dve skupini: gospodarsko bolj oslabljene in gospodarsko manj oslabljene države. Na osnovi dobljenih dveh skupin smo primerjalno raziskovali spremembe v financiranju terciarnega izobraževanja med letoma 2008 in 2011, torej vse od začetka globalne gospodarske in finančne krize do zadnjega leta, za katerega smo imeli na voljo podatke. Spremembe v financiranju terciarnega izobraževanja smo primerjali med skupinama in znotraj skupin. Ugotovili smo, da so se javni izdatki za visoko šolstvo glede na druge javne porabnike spreminjali manj, prav tako tudi v primerjavi z javnimi izdatki za izobraževanje. V začetnih letih krize so se javni izdatki za visoko šolstvo v gospodarsko bolj oslabljenih državah zniževali manj, medtem ko so se zaradi dolgotrajnosti in poglabljanja krize v kasnejših letih krize zniževali bolj. Predvsem države, ki so pred krizo vlagale veliko sredstev v visoko šolstvo (v deležu bruto domačega proizvoda; v nadaljevanju BDP), so ta vlaganja med krizo tudi ohranile oziroma povečale. Ko upoštevamo vlaganja v visoko šolstvo, prilagojena glede na vpisane študente, ugotavljamo, da so se naložbe v tem pogledu znižale predvsem zaradi povečanega povpraševanja. Ugotavljamo tudi, da so gospodarsko bolj oslabljene države javne izdatke za pomoči študentom ohranjale bolj kot neposredne javne izdatke za visokošolske zavode (kar pa ne velja za Slovenijo). V gospodarsko manj oslabljenih državah so države, ki so pred krizo vlagale visok delež BDP-ja v visoko šolstvo, bolj krčile sredstva, namenjena pomoči študentom, kot sredstva za visokošolske zavode. Prepoznavamo, da so mehanizme in instrumente financiranja visokega šolstva v nekaterih državah spreminjali v smeri večje učinkovitosti, vendar to ni nujno posledica učinka krize. Predvsem v gospodarsko bolj oslabljenih državah se je na institucionalni ravni sprejelo več ukrepov racionalizacije sredstev, kar je vodilo tudi do zniževanja števila zaposlenega akademskega osebja. Povpraševanje po visokem šolstvu je bilo sicer večje v gospodarsko manj oslabljenih državah, vendar se je delež mladih v najznačilnejši starostni skupini, ki se vpisuje v visoko šolstvo, v gospodarsko bolj oslabljenih državah močno znižal. Bruto stopnja vpisa je bila tako višja v gospodarsko bolj oslabljenih državah, čeprav tega nismo mogli potrditi na primeru Slovenije. Med gospodarsko manj oslabljenimi in gospodarsko bolj oslabljenimi državami smo ugotovili statistično značilne razlike v spremembi stopnje brezposelnosti diplomantov, kjer je bila sprememba statistično značilno višja v gospodarsko bolj oslabljenih državah. Statistično značilnih razlik v povečanju diplomantov med skupinama nismo potrdili, ugotovili pa smo, da so med državami, ki so pred krizo vlagale veliko sredstev na študenta, in državami, ki so pred krizo vlagale malo sredstev na študenta, statistično značilne razlike tako v spremembi rasti števila diplomantov kot v spremembi stopnje brezposelnosti diplomantov. Študija primera Slovenije je pokazala, da obstajajo tudi razlike med državami znotraj skupine gospodarsko bolj oslabljenih držav, kamor se je uvrstila tudi Slovenija. Znižanja javnih izdatkov za visoko šolstvo so se sicer podobno začela šele ob poglabljanju krize, vendar so se javni izdatki za pomoči študentom znižali bolj kot javni izdatki za visokošolske zavode. Prav tako se je način financiranja v letu 2011 spremenil, da v manjši meri upošteva elemente uspešnosti. Hkrati ugotavljamo, da število študentov zaradi demografije upada bolj kot v ostalih gospodarsko bolj oslabljenih državah. Število diplomantov se je v Sloveniji, nasprotno, povečevalo bolj v skladu z gospodarsko manj oslabljenimi državami, kar lahko pripišemo ukrepom racionalizacije sredstev s strani vlade. Prehod diplomantov na trg dela pa je težak, kar se posledično kaže s povečevanjem stopnje njihove brezposelnosti. Naše ugotovitve prispevajo novo znanje in razmislek o učinku gospodarske in finančne krize na spremembe financiranja visokega šolstva, na podlagi česar se lahko oblikujejo priporočila visokošolskim politikam za doseganje boljših rezultatov v visokem šolstvu in družbi kot celoti.
Keywords: financiranje visokega šolstva, gospodarska in finančna kriza, javna sredstva, povpraševanje po terciarnem izobraževanju, brezposelnost diplomantov
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1103; Downloads: 56
.pdf Full text (4,24 MB)

3.
Globalno finančna kriza 2008 in njen vpliv na Slovenijo : zaključno delo
Andraž Černej, 2012, undergraduate thesis

Keywords: globalno finančna kriza, Slovenija, izhodni ukrepi, bančni sektor
Published in ReVIS: 20.01.2021; Views: 1258; Downloads: 114
.pdf Full text (894,03 KB)

4.
5.
Primerjava gospodarske krize leta 1991 in leta 2008 : diplomsko delo
Špela Sklepič, 2012, undergraduate thesis

Keywords: tranzicija, gospodarska kriza, finančna kriza
Published in ReVIS: 11.12.2020; Views: 1830; Downloads: 82
.pdf Full text (497,36 KB)

6.
Analiza pričakovanj potencialnih kupcev stanovanjskih nepremičnin v času upočasnjene gospodarske rasti : magistrsko delo
Martina Aleksić, 2014, master's thesis

Abstract: Nakup nepremičnine predstavlja vsakomur eno izmed najpomembnejših investicij v življenju in odločitev, pred katero je potrebno skrbno premisliti. Poleg tega pa je tudi velika finančna obremenitev, za katero se marsikdo zadolži tudi za nekaj desetletij. Po nastopu finančne krize so se njene posledice začele kazati tudi na nepremičninskem področju. Banke so zaostrile pogoje za dajanje posojil, zato si veliko posameznikov ni moglo več privoščiti nepremičnine, ki so jo želeli. V magistrski nalogi smo predstavili dogajanje, ki je pripeljalo do nastanka finančne krize. Opisali smo stanje na nepremičninskem trgu po nastopu krize, in sicer stanje ponudbe in povpraševanja v posameznih letih ter evidentirane transakcije v prometu z nepremičninami. Raziskali smo tudi, kako so se spremenile želje in pričakovanja potencialnih kupcev nepremičnin po nastopu krize. Visoka prodajna cena nepremičnin pa ni vedno razlog, da se stanovanja ne prodajajo. V času nepremičninskega razcveta so namreč gradbinci želeli čim prej dokončati številne projekte, velikokrat tudi na račun kakovosti gradnje in s čim nižjimi stroški. Taka stanovanja se niso prodala, nekatera še danes ne, saj so zajeta v stečajnih masah propadlih podjetij.
Keywords: nepremičnine, nepremičninski trg, finančna kriza, gospodarska kriza, lokacija, cene nepremičnin
Published in ReVIS: 14.01.2020; Views: 2189; Downloads: 97
URL Link to full text
This document has many files! More...

7.
8.
9.
10.
Prodaja novogradenj v času finančne krize : magistrsko delo
Špela Prosen, 2011, master's thesis

Keywords: nepremičnine, trg nepremičnin, finančna kriza, trženje, novogradnje
Published in ReVIS: 23.08.2018; Views: 2558; Downloads: 142
.pdf Full text (37,98 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.29 sec.
Back to top