1. Pravni in socialni položaj ujgurske manjšine : magistrsko deloŽan Brecelj, 2024, master's thesis Abstract: Ujguri so kot etnična populacija turškega izvora z bogato kulturno tradicijo in edinstvenim načinom življenja pomemben del svetovne kulturne dediščine. Kljub temu se je skozi zgodovino ta manjšina pogosto znašla v središču burnih političnih in družbenih konfliktov, v katerih se je že večkrat morala boriti celo za svoj obstanek. Na žalost so Ujguri tudi danes izpostavljeni številnim težavam, ki so povezane s temi preteklimi konflikti. Največjo grožnjo za ujgursko manjšino tako iz pravnega kot socialnega vidika predstavlja Ljudska republika Kitajska, ki z namenom ohranjanja stabilnosti in nadzora nad njihovo domorodno regijo Xinjiang temeljito posega v njihove pravice in kakovost življenja. Ker je geopolitični vpliv Kitajske na mednarodni ravni vedno večji, jih je njihov boj za pridobitev dejanske politične avtonomije privedel do določene stopnje družbene marginalizacije v skoraj vseh drugih državah, v katerih prebivajo. Številne države, s katerimi si Ujguri delijo zgodovinske in kulturne vezi, so trenutno vzpostavile pomembne politične in gospodarske vezi s Kitajsko, kar negativno vpliva na odnose med temi državami in Ujguri. To magistrsko delo poskuša oceniti, kakšno je trenutno stanje v večjih ujgurskih skupnostih po svetu, predvsem z vidika spoštovanja temeljnih človekovih pravic in zagotavljanja učinkovite zaščite in podpore ranljivim etničnim manjšinam. Posledično so tudi poudarjene največje težave, ki Ujgurom preprečujejo, da bi se učinkovito integrirali v družbo ter uživali vse tiste pravice, ki bi jim na podlagi mednarodnega prava temeljnih človekovih pravic morale pripadati. Nazadnje se poskušajo analizirati tudi potencialni ukrepi in pravni pristopi za odpravo teh problemov.
Keywords: Ujguri, človekove pravice, Xinjiang, kulturni genocid, avtonomija, preganjanje, Srednja Azija
Published in ReVIS: 15.01.2025; Views: 481; Downloads: 34
 Full text (1,97 MB) |
2. Genocid kot zločin proti človečnosti in družbena smrt : magistrsko deloErvin Založnik, 2020, master's thesis Abstract: Skupni interesi, kultura, jezik, geografsko poreklo, verovanja in veliko drugih dejavnikov ustvarjajo skupine kot prepoznavne otoke v oceanu človeštva. Mednarodno kazensko pravo si danes prizadeva, da to takšnih katastrof, kot je bili holokavst v drugi svetovni vojni in kasneje v Afriki, naj ne bi prišlo. Ióseb Besariónis dze Džugašvíli Stalin, je nekoč dejal: %Mednarodno pravo ima ogromno vizij, nima pa divizij, ki bi te vizije uresničevale.% Genocid in njemu podobni zločini so spremljevalec vsakdana in ne nujno posledica med- ali neposredno povojnega dogajanja. Seveda so vzroki različni, ampak lahko nekako omejimo motive, ki so rasni, etnični, verski in nacionalni. V svojem delu želim predstaviti še druge skupine, o katerih mednarodna konvencija ne govori kot skupinah, a so vseeno tarče večkratnega nasilja. Govorim o političnih in drugih skupinah, ki bi morda morale biti vključene v konvencijo. Drugi del naloge poskuša utemeljiti razliko med fizično in družbeno, se pravi socialno smrtjo, ki je prisotna v genocidu. Pokazati želimo, kako lahko družbena smrt ustvari škodo, ki je povsem enaka, če ne večja, ker je posledica dolgotrajnejših ran, zadanih z nasiljem nad skupino. Kot epilog naloge se poglobimo v problematiko največjega genocida kadar koli v človeštvu in poskušamo na kratko pregledati družbeno stanje staroselskih prebivalcev Amerik v sedanjosti.
Keywords: genocid, družbena smrt, holokavst, Mednarodno kazensko sodišče, etnocid, politicid, ameriški genocid
Published in ReVIS: 10.03.2021; Views: 2705; Downloads: 158
Full text (1,77 MB) |
3. Primerjalna analiza sodbe v zadevi Karadžić, sodbe v zadevi Bemba in t. i. rezidualnega mehanizma : diplomsko deloNika Brezovar, 2019, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo predstavili Mednarodno kazensko sodišče (ICC), Mednarodno kazensko sodišče za območje bivše Jugoslavije (ICTY) in t. i. rezidualni mehanizem, ki je slednjega po prenehanju mandata nadomestil. Začeli smo s splošno predstavitvijo mednarodnega kazenskega prava in njegovega razvoja, ki je vodil najprej do ustanovitve Mednarodnega kazenskega sodišča za območje bivše Jugoslavije, kasneje pa do ustanovitve Mednarodnega kazenskega sodišča. Sodišči smo v nadaljevanju opisali in njuno delovanje v praksi ponazorili z analizo dveh sodb, in sicer sodbe v zadevi Bemba za Mednarodno kazensko sodišče in sodbe v zadevi Karadžić za Mednarodno kazensko sodišče za območje nekdanje Jugoslavije. Nadaljevali smo z opisom rezidualnega mehanizma in s ponazoritvijo delovanja z analizo sodbe v pritožbenem postopku v zadevi Karadžić, in nato ugotavljali ali je rezidualni mehanizem učinkovito nadomestil Mednarodno kazensko sodišče za območje nekdanje Jugoslavije. Diplomsko delo smo zaključili s primerjavo analiz obeh sodb in primerjavo Mednarodnega kazenskega sodišča ter rezidualnega mehanizma. V diplomskem delu je torej opisano delovanje treh sodnih institucij, ki delujejo na mednarodni ravni, delovanje v praksi pa je ponazorjeno z analizo sodb. Namen dela je ugotoviti neodvisnost njihovega delovanja in uspešnost nadomestitve specializiranih sodišč z rezidualnim mehanizmom. Potrditev slednjega in ugotovitev, da je primerjanje njihove neodvisnosti nesmiselno sta podani v zadnjih poglavjih diplomskega dela.
Keywords: kazniva dejanja, mednarodna kazenska sodišča, genocid, analiza sodb
Published in ReVIS: 29.10.2019; Views: 2707; Downloads: 127
Full text (635,12 KB) |
4. Razvoj kazenske odgovornosti posameznika pred mednarodnimi kazenskimi sodišči : diplomsko deloKaterina Fabrizio, 2013, undergraduate thesis Keywords: agresija, genocid, internacionalizirani kazenski tribunali, komisija za mednarodno pravo, mednarodno kazensko sodišče, rimski statut, stalno mednarodno kazensko sodišče, vojna hudodelstva
Published in ReVIS: 21.05.2019; Views: 3008; Downloads: 107
Full text (402,40 KB) |
5. |
6. |
7. Od humanitarne intervencije do odgovornosti zaščititi : magistrsko deloMatej Puc, 2013, master's thesis Keywords: humanitarna kriza, humanitarna intervencija, odgovornost zaščititi, OZN, genocid, etnično čiščenje, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva, ICISS
Published in ReVIS: 06.08.2018; Views: 4276; Downloads: 177
 Full text (279,73 KB) |
8. Kršitve pravic žensk med vojno v Bosni in Hercegovini ob koncu 20. stoletja : doktorska disertacijaAnida Sarajlić, 2010, doctoral dissertation Keywords: vojna, Bosna in hercegovina, genocid, ženske, človekove pravice, oboroženi konflikti, Rimski statut, kazniva dejanja, mednarodna sodišča, primerjalnopravne metode, disertacije
Published in ReVIS: 03.08.2018; Views: 4200; Downloads: 181
Full text (2,36 MB) |
9. Hude kršitve humanitarnega prava na območju bivše Jugoslavije : magistrska nalogaMateja Lešnik, 2010, master's thesis Keywords: humanitarno pravo, zgodovinski razvoj, Mednarodno kazensko sodišče, mednarodna odgovornost, genocid, Ruanda, BIH, Mednarodno sodišče za nekdanjo Jugoslavijo
Published in ReVIS: 02.08.2018; Views: 3760; Downloads: 133
Full text (607,00 KB) |
10. |
