Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Pomen telesne aktivnosti med delovnim časom pri medicinskih sestrah
Irena Povšnar Bezovnik, 2025, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Delo medicinskih sester zahteva visoko stopnjo empatije do pacientov, hkrati pa vključuje težke fizične, psihične, socialne in čustvene obremenitve, kar lahko negativno vpliva na njihovo fizično in duševno zdravje. Čeprav telesna aktivnost prinaša številne koristi, je raziskav, ki bi se specifično osredotočale na telesno aktivnost medicinskih sester med delovnim časom in njeno prilagoditev na delovno okolje, zelo malo. Namen magistrskega dela je preučiti pomen izvajanja telesne aktivnosti med delovnim časom pri medicinskih sestrah in ugotoviti, kako le-ta vpliva na njihovo fizično in psihično zdravje, počutje, zadovoljstvo, delovno učinkovitost in odsotnost z dela. Cilj je razviti priporočila za delovne organizacije, ki bodo izboljšala delovno okolje, spodbujala promocijo zdravja na delovnem mestu in povečala telesno aktivnost medicinskih sester med delovnim časom. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni in deskriptivni metodi dela, ki je vključevala pregled strokovne literature. V empiričnem delu je bilo analiziranih 21 raziskav. Pri analizi je bila uporabljena kvalitativna vsebinska analiza podatkov, ki temelji na odprtem kodiranju, s ciljem oblikovanja vsebinskih kategorij. Iskanje literature je potekalo v slovenskih in tujih podatkovnih bazah (COBISS, PubMed, Google Scolar, Springer Nature Link) z uporabo ključnih besed, kot so telesna vadba, promocija zdravja, medicinske sestre, gibanje, delovno mesto in delovni čas. Iskanje je bilo omejeno na članke v slovenskem ali angleškem jeziku in je zajemalo obdobje od leta 2014 do 2025. Pri analizi smo upoštevali hierarhijo dokazov po Politu in Becku (2018). Rezultati: Analiza obstoječe literature je pokazala, da telesna aktivnost pri medicinskih sestrah na delovnem mestu izboljšuje in ohranja fizično in psihično zdravje ter vzdržljivost, vpliva na obvladovanje kronično nenalezljivih bolezni, povečanje energije, zmanjšanje absentizma in prezentizma. Pozitivne koristi so se pokazale pri zmanjšanju izgorelosti, anksioznosti, depresije in poklicnega stresa, izboljšanju spanja, zmanjšanju sklepno-mišičnih obolenj, izboljšanju produktivnosti in zadovoljstva pri delu, kar pripomore h kvaliteti opravljenih storitev pri pacientu. Poleg omenjenih pozitivnih koristi telesna vadba vpliva na izboljšanje gibljivosti, ravnotežja, zmanjšuje poškodbe, povezane z delom, utrjuje samospoštovanje, samozavest, krepi socialne vezi med sodelavci ter spodbuja druženje, kar ustvarja timski duh na delovnem mestu. Zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb prispeva k uresničevanju potreb po samouresničevanju, kar pozitivno vpliva na motivacijo, ki omogoča boljše ravnovesje med osebnim in poklicnim življenjem. Koristi se kažejo z večjo delovno sposobnostjo in učinkovitostjo na delovnem mestu. Razprava: Telesna aktivnost na delovnem mestu prinaša številne zdravstvene koristi, ki so ključne za ohranjanje dobrega počutja in preprečevanja poklicnih bolezni, še posebej v zahtevnih poklicih, kot je zdravstvena nega. Redna telesna aktivnost prispeva k boljšemu duševnemu in telesnemu zdravju, kar posledično izboljša kakovost dela in splošno dobrobit zaposlenih. Pomembno je, da delodajalci prepoznajo koristi telesne vadbe in ustvarijo podporno okolje za izvajanje telesnih aktivnosti med delovnim časom, saj to pripomore k večji produktivnosti ter zmanjšanju bolniških odsotnosti in prezentizma na delovnem mestu. Potreba po tovrstnih raziskavah izhaja iz dejstva, da primanjkuje sistematičnih pristopov k izvajanju in spodbujanju telesne aktivnosti na delovnem mestu.
Keywords: telesna aktivnost, medicinske sestre, delovni čas, delovno mesto, gibanje, promocija zdravja
Published in ReVIS: 28.05.2025; Views: 232; Downloads: 5
.pdf Full text (2,06 MB)

2.
ŽIVLJENJSKI SLOG MATER PO ROJSTVU OTROKA DO ENEGA LETA STAROSTI
Monika Nikolić, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Porodno obdobje je obdobje, ko se v materinem telesu dogajajo številne anatomske in fiziološke spremembe, katerih končni cilj je, da se telo vrne v stanje pred nosečnostjo. Po porodu pride do krčenja maternice, ki naj bi približno po šestih do osmih tednih spet dobila obliko, kakršna je bila pred porodom. Po porodu je velika možnost nastanka okužb, ki nastanejo med samim porodom, carskim rezom, lahko pride do okužbe rane po porodu in okužbe presredka. Do laktacije pride med nosečnostjo in po porodu zaradi hormonskih sprememb, ki se dogajajo v telesu. Pomembno je, da ženska svojega novorojenega otroka čim hitreje po porodu pristavi k prsim. Pri samem dojenju lahko pride do številnih nevšečnosti, kot so razpokane bradavice, boleče, občutljive prsi in mastitis. Tukaj ima zelo pomembno vlogo medicinska sestra z zdravstvenovzgojnim delom, saj žensko pouči o pravilni negi dojk. Medicinska sestra žensko pouči, kako otroka pravilno pristaviti k prsim, da bo otrok lažje sesal mleko. Seveda pa po porodu ne smemo pozabiti na telesno aktivnost in na zdrav način prehranjevanja. S telesno aktivnostjo se lahko prične, ko se ženska počuti dovolj dobro, da začne rahlo telesno aktivnost, kot je na primer sprehod. Ženska, ki doji, mora paziti na svojo prehrano, saj kar koli poje, vpliva tudi na otroka. Beljakovine v prehrani doječe matere so pomembne, ker omogočajo rast, razvoj in krepitev mišičnega tkiva pri otroku. Maščobe predstavljajo energijsko vrednost, kar se pozna tudi na materinem mleku, zato naj doječa mati uživa olja rastlinskega izvora, različna semena in oreške. Mati naj ne pozabi na zadosten vnos sadja in zelenjave, kar bo dobro vlivalo na samo prebavo. Doječa ženska naj se izogiba pitju alkohola, močnim začimbam, surovemu mesu, kajenju. Porod je zelo stresen dogodek tako za žensko kot za partnerja. Po porodu je pomembno, da ženska izrazi svoja čustva in občutke, ki jih je doživljala oziroma jih še doživlja. Po porodu lahko pride pri ženski do duševnih sprememb, kot so poporodna depresija, poporodna otožnost in poporodna psihoza. V takih primerih ima pomembno vlogo partner, da pravočasno prepozna, da se z žensko nekaj dogaja, da se je začela drugače obnašati, da je postala občutljiva, jokava, da je začela spreminjati razpoloženje. Če partner prepozna te znake, je treba ženski poiskati ustrezno pomoč. Seveda pa imajo nekatere ženske duševne motnje že pred samo nosečnostjo, zaradi česar moramo biti pri teh ženskah po porodu še bolj pozorni. Kar se tiče spolnosti po porodu, je najboljše, da se ženska sama odloči, kdaj začeti s spolnimi odnosi, saj sama najbolje pozna svoje telo in svoje počutje. Z rezultati, ki smo jih pridobili z raziskavo, ugotavljamo in svetujemo, da naj matere po porodu uživajo več sadja zelenjave, naj se gibajo vsak dan, naj si vzamejo čas za počitek, skrbijo naj za svoje duševno zdravje in za zdravje svojega telesa.
Keywords: zdravstvena vzgoja, poporodno obdobje, čišča, poporodne krvavitve, poporodne duševne motnje, vzpostavitev laktacije, težave pri dojenju, mastitis, gibanje po porodu, spolnost po porodu, spanje in počitek
Published in ReVIS: 22.03.2024; Views: 1424; Downloads: 57
.pdf Full text (1,35 MB)

3.
4.
5.
6.
Položaj žensk v punk glasbi : diplomska naloga
Irena Vrtovec, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga predstavlja položaj žensk v punk subkulturi, predvsem razmerje med spoloma in njihovo aktivno udejstvovanje v punk glasbi. Z razvojem glasbe se je razvijala in postajala množična tudi punk subkultura, v kateri so ženske našle svoj prostor za ustvarjanje ter tako postajale vedno bolj dejavne. V nalogi opisujem punk subkulturo tako v svetu kot v Sloveniji in bistvene elemente te subkulture. Poglavje o punk subkulturi zajema način izražanja, načelo DIY (»naredi sam«), vlogo fanzinov in načelo non-profit (neprofitnosti). Naslednje poglavje se osredotoča na gibanje Riot Grrrl in predstavlja njegovo zgodovino, od začetka delovanja v devetdesetih letih prejšnjega stoletja vse do danes. Ravno tako je opisana vloga glasbe in fanzinov ter najpomembnejše glasbene skupine, ki so delovale in pustile največji pečat v gibanju Riot Grrrl. Nato sledi poglavje o ženskah v punk subkulturi, in sicer od samih začetkov integracije žensk pa vse do danes. V nadaljevanju je navedena problematika žensk v tej subkulturi, saj za to še vedno velja, da je v domeni moških predstavnikov. Kot zadnje poglavje teoretičnega dela diplomske naloge pa so predstavljena angažirana besedila nekaterih glasbenih skupin. Empirični del diplomske naloge zajema predstavitev in interpretacijo rezultatov kvalitativne raziskave. S pomočjo individualnih, polstrukturiranih intervjujev so pridobljeni podatki, potrebni za analizo empirične raziskave. Intervjuji so opravljeni s šestimi glasbenicami, ki so aktivne v punk subkulturi. Cilj diplomske naloge je dobiti odgovore na glavno raziskovalno vprašanje glede enakovrednega statusa žensk v punk subkulturi. S pomočjo raziskave, ki sem jo opravila, sem dobila pritrdilni odgovor večine intervjuvank na vprašanje enakovrednega položaja žensk v punk glasbi.
Keywords: punk, subkultura, ženske, gibanje Riot Grrrl, fanzini, spolna neenakost
Published in ReVIS: 29.07.2021; Views: 3268; Downloads: 106
.pdf Full text (975,71 KB)

7.
8.
Komunikacijski pristopi za uspešno zdravstveno vzgojo mladih
Sabrina Luskovec, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Uvod in namen: Komunikacija z mladostniki se lahko razlikuje od komunikacije z odraslim. Namen diplomske naloge je ugotoviti, kje imajo mladostniki največ težav pri komuniciranju, koliko naredijo za svoje zdravje in gibanje, kaj jim le to pomeni, katere vrednote so jim pomembne. Metode: Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval šestnajst vprašanj. Prejeli smo rešenih 60 anket, ki smo jih zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika ter s pomočjo učencev na Osnovni šoli Jurija Dalmatina v Krškem. Rezultati: Mladostnikom anketirancem se zdi gibanje zelo pomembno. V svojem prostem času trenirajo določen šport oziroma telovadijo doma, vendar niso vsi prepričani v svoje lastno zdravje. O zdravju in zdravem načinu življenja pa se z vrstniki pogovarjajo le redko. Uporabnost: Kakovostna komunikacija z mladostniki je zelo pomembna v družinskem okolju, vseh poklicih, še posebno v zdravstvu, kamor sodi tudi fizioterapija. Poleg vseh naših izobraževanj in tečajev potrebujemo tudi izobraževanja na področju komunikacije. Omejitve: Množične pojave raziskujemo praviloma na vzorcih enot, namesto na celotnih populacijah, rezultate pa posplošimo (statistična indukcija) na celotne populacije. Vzorec prejetih izpolnjenih vprašalnikov je številčno skromen, zato ugotovitev ne moremo posplošiti na celotno populacijo. V našem primeru je populacija prevelika, da bi v raziskavo zajeli vse enote populacije, zato so rezultati posplošeni na podlagi vzorca.
Keywords: komunikacija, mladostnik, zdravje, vrednote, gibanje.
Published in ReVIS: 05.09.2019; Views: 3335; Downloads: 209
.pdf Full text (1,10 MB)

9.
10.
Športni turizem z individualnim pristopom : diplomska naloga
Tomaž Klančnik, 2019, undergraduate thesis

Keywords: športni turizem, gibanje, športne priprave, športniki, diplomsko delo
Published in ReVIS: 11.06.2019; Views: 3771; Downloads: 146
.pdf Full text (659,37 KB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top