1. |
2. |
3. |
4. Temeljne oblike gospodarskih družb ter davki v državah, vključenih v "16+1 iniciativo"Urška Tabaj, 2017 Abstract: "Iniciativa 16+1" vključuje šestnajst držav osrednje in vzhodne Evrope ter Kitajsko, kot državo "+1". V tem dokumentu je obravnavanih vseh šestnajst držav, z izjemo Kitajske. Skozi celotno nalogo lahko bralec, na podlagi opisanih značilnosti, postopkov ustanovitve ter registracije pravnih oseb, opazi, da države poznajo več vrst gospodarskih družb.Gospodarske družbe so si v nekaterih državah dokaj sorodne, v nekaterih pa so si različne. Nekatere oblike gospodarskih družb so zelo specifične za vsako državo, so prikaz političnih smernic in družbenega razvoja, pa tudi geopolitičnih ter makroekonomskih interesov. V tej raziskavi so opisane vse temeljne oblike gospodarskih družb, podrobneje opredeljene pa so tiste, ki so zanimivejše za tuje investitorje. Primerjave davkov v različnih državah dajejo bralcu celovit vpogled v vrste davkov, njihovo višino oziroma odbitke.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Iniciativa 16+1, pravne osebe, gospodarske družbe, tuje investicije, davki, obdavčitev
Published: 13.07.2018; Views: 2141; Downloads: 158
 Fulltext (2,15 MB) |
5. |
6. |
7. Pooblaščena oseba za varstvo podatkov znotraj gospodarske družbeBarbara Hercigonja Milošević, 2020 Abstract: Magistrsko delo zajema ureditev področja varstva osebnih podatkov po sprejeti Splošni uredbi (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; Uredba), z naslovom %Pooblaščena oseba za varstvo podatkov znotraj gospodarske družbe%. Uredba je nadnacionalni pravni akt in vpliva na domače pravo, zato je že v pripravi novela Zakona o varstvu podatkov (ZVOP-2). Uredbe so pravni akti, ki so neposredno zavezujoče v državah članicah Evropske unije. Uredba se je začela uporabljati 25. 5. 2018 v javnih ustanovah in podjetjih, ki so obdelovalci oziroma upravljalci osebnih podatkov. Prav tako pa se dotika tudi podjetij, ki so in bodo ustanovljena z namenom, da bodo kot posamezniki ali timi, pooblaščeni za varstvo podatkov znotraj drugih gospodarskih družb, saj je tu mogoče najti trend iskanja zaslužka.Pravica do varstva osebnih podatkov je v dobi zelo razvite medijske tehnologije in vdorov v osebna življenja zelo pomembna. Osebne podatke dajemo na vpogled drugim tako zavedno kot morda tudi nezavedno skoraj vsak dan. V delu so predstavljeni razlogi za nastanek Uredbe, nadnacionalna ureditev ter primerjalno pravna ureditev, pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov, novosti, ki jih prinaša Uredba, implementacija, noveliran ZVOP-2 ter spremembe, ki jih prinaša tako za državni proračun, podjetja kot tudi za posameznike.
Found in: ključnih besedah
Keywords: GDPR, Splošna uredba (EU) 2016/679, ZVOP-2, pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov, osebni podatki, gospodarske družbe
Published: 09.03.2021; Views: 1100; Downloads: 96
Fulltext (886,01 KB) |
8. Diplomatska zaščita družbenikov gospodarskih družbDamjan Mihevc, 2020 Abstract: Institut diplomatske zaščite se je oblikoval skozi stoletja in je v zadnjem obdobju dozorel za to, da ga države preko postopka kodifikacije v Organizaciji združenih narodov (OZN) sprejmejo v obliki konvencije, ki bi jo kasneje države tudi ratificirale. S tem bi ta institut postal pravno zavezujoč za vse te države, kar bi vneslo v mednarodno gospodarstvo in trgovino zaščito, ki jo potrebujejo pravni in fizični subjekti pri delovanju v tujih državah. V tej doktorski disertaciji se je poskušalo predstaviti predvsem institut diplomatske zaščite z vidika družbenikov gospodarskih družb. Predstavilo se je dosedanjo prakso Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) in postopek kodifikacije, ki je potekala v okviru Komisije za mednarodno pravo pri OZN (ILC). Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja je postopek kodifikacije dobil velik zagon, ki je pripeljal do tega, da je bil v okviru OZN sprejet celo Osnutek členov o diplomatski zaščiti (DADP). Vendar pa so se, morda tudi zaradi gospodarske krize, ki se je začela leta 2008, stališča držav spremenila oz. postala vsaj bolj zadržana. Države, ki so do takrat aktivno podpirale postopek kodifikacije instituta diplomatske zaščite, so od takrat naprej začele zavzemati bolj zadržana stališča glede nadaljnjega postopka kodifikacije. Doktorska disertacija predstavlja in analizira stališča držav skozi potek kodifikacije v okviru OZN ter stališča mednarodnopravne stroke v povezavi s posameznimi pomembnimi primeri, ki so se že vodili pred Meddržavnim sodiščem v zvezi z družbeniki gospodarskih družb. Ravno tako prikaže vpliv teh primerov na oblikovanje osnutka členov o diplomatski zaščiti in njegovo kasnejšo uporabo v praksi Meddržavnega sodišča v zvezi z obravnavanjem družbenikov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: gospodarske družbe, mednarodno pravo, meddržavna sodišča, kodifikacija
Published: 04.06.2021; Views: 908; Downloads: 0 |
9. |
