1. Kolikokrat in zakaj ne soglašajo sodniki na slovenskem ustavnem sodišču?Marko Šerbel, 2021 Abstract: Magistrsko delo v uvodnem delu predstavi metodologijo dosedanjih tujih raziskav in metodologijo raziskovalne skupine za raziskovanje ideologije na slovenskem ustavnem sodišču. Nato se usmeri v poglobljeno analizo pritrdilnih in odklonilnih ločenih mnenj vseh sestav slovenskega ustavnega sodišča za obdobje od osamosvojitve Republike Slovenije leta 1991 pa vse do leta 2016. Največ, 44,3 % nesoglasnih odločb, je bilo v prvem raziskovalnem obdobju, od leta 1993 do leta 1997. V tem obdobju so ustavni sodniki najmanj enotni pri svojih odločitvah. Razlog zato lahko najdemo v tem, da je to obdobje tik po osamosvojitvi Slovenije; ustavno sodišče se je reorganiziralo in postavilo na novo, kar je imelo zagotovo posledice tudi v sami strukturi odločanja ustavnih sodnikov. Drugo opazovano obdobje med leti 2002 in 2006 pokaže že malce drugačen slog odločanja ustavnih sodnikov. Izmed 860 odločitev, ki smo jih analizirali, se ustavni sodniki v tisti sestavi niso strinjali v 21,2 % primerov. V zadnjem opazovanem obdobju, med leti 2011 in 2016, smo v našem vzorcu analize odločb pregledali 417 odločitev, v katerih se ustavni sodniki niso strinjali v 29 % primerov. Tako lahko zaključimo, da se je krivulja nestrinjanj v prvem obdobju najprej dvigala, v drugem obdobju se je pričela spuščati, saj je bilo nestrinjanj manj, v zadnjem obdobju pa se je spet začela dvigati. Pritrdilna in odklonilna ločena mnenja natančno pokažejo ideološko usmerjenost posameznega ustavnega sodnika. Z ločenimi mnenji je ustavnim sodnikom omogočeno, da lahko še dodatno izrazijo strinjanje ali pa nestrinjanje z določeno odločbo ustavnega sodišča oz. posameznim stališčem, ki ga je v dotični zadevi zavzela večina ustavnih sodnikov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: ustavni sodniki, ideologija, sodniška ideologija, ustavno sodišče, sodstvo, raziskava ideologije
Published: 04.02.2022; Views: 727; Downloads: 67
 Fulltext (1,47 MB) |
2. Avtoritarne ideologije po prvi svetovni vojniNik Razdevšek, 2023 Abstract: V diplomskem delu predstavim zgodovino in ozadje treh avtoritarnih načinov vladanja v Evropi (nacizma, fašizma, komunizma), ki so se razvili po prvi svetovni vojni. Nato jih opredelim glede na način delovanja in države, v katerih so se najbolj razvijali. V uvodu predstavim in na splošno orišem prvo svetovno vojno za predstavitev okvira in ozadja dogajanja, ki sledi po vojni. V glavnem delu naloge se podrobneje lotim obdobja po prvi svetovni vojni. Opišem politični prostor v Evropi in predstavim stanje v svetu. Naslednji del je namenjen avtoritarnim ideologijam, ki so nastale tisti čas; torej nacizmu, fašizmu in komunizmu. Vsako posebej predstavim glede na nastanek, razvoj, vpliv v Evropi in svetu ter karizmatično osebnost ideologije. Sledi analiza sveta po avtoritarnih ideologijah. Nato predstavim povod za drugo svetovno vojno in pravne akte, ki so nastali. V zadnjem delu razdelam, kaj sploh je avtoritarnost oz. avtoritarni način vladanja in kako pomembna je vladavina prava, saj smo brez vladavine prava dejansko na poti v avtoritarni režim. Podrobneje opišem tudi nevarnosti za državo in njeno ljudstvo, ki jih prinašajo avtoritarni in totalitarni režimi. V zaključku povzamem svoje misli in ugotovitve naloge, na osnovi česar nato potrdim ali ovržem postavljeno hipotezo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: avtoritarizem, demokracija, človekove pravice, totalitarne ideologije, totalitarizem
Published: 20.06.2023; Views: 486; Downloads: 26
 Fulltext (145,06 KB) |
3. SKRAJNA DESNIČARSKA RADIKALIZACIJA IN EKSTREMIZEM: RAZISKAVA VZROKOV IN POVEZAV S TRAVMATIČNIMI IZKUŠNJAMIBarbara Primožič, 2023 Abstract: Pričujoče delo predstavlja raziskavo skrajne desničarske radikalizacije, ekstremizma in morebitnih vzrokov, povezanih s travmatičnimi izkušnjami. Namen in cilji dela so ugotoviti, opisati in spoznati povezave radikalizacije, skrajno desne ideologije in travme na različnih nivojih. Želimo prepoznati vzroke za skrajno desničarsko radikalizacijo in ekstremizme in kako je s konceptoma povezana travma. Želimo tudi ugotoviti, ali so skrajne desne radikalne organizacije prisotne v Sloveniji in ali s tem predstavljajo grožnjo varnosti. Metodološki pristop v prvem delu predstavlja kritičen pregled literature po omenjenih področjih, v drugem delu pa s pregledom obsega dosegljive literature v bazi Scopus raziskujemo povezave med preiskovanimi koncepti. Radikalizacijo opredelimo kot proces spreminjanja prepričanj, vrednot in ideologij posameznika ali skupine, ki lahko vodi v nasilje, ter predstavimo njen razvoj skozi čas. Skrajni desničarski ekstremizem zaznamujejo konservativna, nacionalistična in avtoritativna stališča. Med različne skupine skrajnih desničarjev spadajo avtokratsko fašistične, rasistično etnocentrične, populistično avtoritarne in versko fundamentalistične skupine, tako v svetu kot v EU. Izredno pomembno vlogo pri širjenju skrajno desničarskih ideologij predstavljata svetovni splet in sodobne komunikacijske tehnologije, hkrati pa se svetovni splet lahko uporablja tudi za odkrivanje in preprečevanje skrajno desničarskih radikalizmov. Skrajna desnica je prisotna tudi v Sloveniji, njeno delovanje je podobno drugim tovrstnim gibanjem v tem delu Evrope, nekatere bolj radikalne neonacistične frakcije predstavljajo tudi grožnjo nacionalni varnosti. Travmatične izkušnje vplivajo na psihološke vzorce, ki opredeljujejo notranji svet posameznika in lahko s tem sodelujejo pri sprejemanju ekstremističnih skrajno desnih stališč. Močan vpliv imajo PTSM in disociativni mehanizmi, kulturne razlike, izobraževanje in ideologije. Analiza obsega literature v drugem delu potrjuje posredne povezave med travmatičnimi izkušnjami in skrajno desničarsko radikalizacijo, zlasti v zahodnem svetu in Evropi.
Found in: ključnih besedah
Keywords: radikalizacija, skrajna desnica, ekstremizem, povezava, travma, ideologije
Published: 21.10.2023; Views: 384; Downloads: 37
Fulltext (1,82 MB) |
