1. |
2. Motivi za inoviranje in problematika na poti do podjetniških inovacijMaja Boncelj Teraž, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi obravnavamo inovacije kot enega od ključnih dejavnikov za razvoj podjetij in njihov pomen za obstanek v konkurenčnem okolju.
V teoretičnem delu smo opredelili in predstavili osnovne pojme o inovacijah in inovatorjih. Opisali smo, kako realizirati inovacije, in ugotovili, s kakšnimi problemi se podjetja soočajo na njihovi poti. Nazadnje smo predstavili inovacije, ki jih obravnavamo kot intelektualno lastnino.
V empiričnem delu smo s pomočjo ankete raziskovali, kako imajo podjetja organizirane inovacijske procese, kako motivirajo zaposlene za inoviranje in kakšni so njihovi najpogostejši problemi pri realizaciji inovacij.
Keywords: inovacija, inovacijski proces, podjetje, financiranje, intelektualna lastnina, anketa.
Published in ReVIS: 13.06.2022; Views: 1404; Downloads: 61
 Full text (1,92 MB) |
3. Globalizacija trga in pravic intelektualne lastnine in zaton neodvisnih izumiteljev : doktorska disertacijaAna Hafner, 2014, doctoral dissertation Abstract: Pričujoče delo obravnava določeno skupino inovatorjev, ki jo imenujemo neodvisni ali
samostojni (tudi »osamljeni« in »svobodni«) izumitelji in je v sodobnem času neupravičeno
prezrta v družboslovnih raziskavah in skoraj popolnoma ignorirana v inovacijskih politikah
držav.
Avtorica skuša najprej podrobneje definirati skupino in dokazuje, da ima ta specifične
lastnosti, ki jo razlikujejo od druge skupine inovatorjev, ki bi jo lahko imenovali kot
institucionalno ali korporativno. Manjša raziskava na vzorcu slovenskih samostojnih
izumiteljev potrdi ugotovitve iz (žal redkih) prejšnjih študij, da je povprečni samostojni
izumitelj moški, star okrog petdeset let, s končano srednješolsko do višješolsko izobrazbo;
vendar je populacija zelo raznolika in vanjo spadajo tako »prostočasni« izumitelji in
upokojenci kot podjetniki in tudi nekateri raziskovalci, poleg tega se delež žensk med
izumitelji povečuje.
Avtorica nato preverja hipotezo, da delež in število samostojnih inovatorjev v sodobnosti vse
bolj upadata, pri čemer analizira podatke iz treh patentnih baz. Hipoteza se večinoma potrdi.
Ker avtorica zagovarja tezo, da ključni vzrok tega upadanja ni le vse večja kompleksnost
tehnologije, ki je posameznik (samostojni izumitelj) ne obvladuje več, temveč drage
mednarodne patentne prijave, h katerim so zaradi globalizacije prijavitelji patentov vse bolj
prisiljeni, skuša nadalje ugotoviti, ali se patenti posameznikov po svoji kvaliteti (vplivnosti,
pomembnosti) še vedno lahko primerjajo s patenti gospodarskih družb. Tega se ji sicer na
podlagi uveljavljenih meril, kot so prejeti citati patentov, ne posreči dokazati, vendar pa
ugotavlja, da hkrati tudi ni mogoče dokazati nasprotnega, in sicer, da so patenti posameznikov
manj radikalni in prebojni od patentov družb.
Hkrati pa je mogoče popolnoma jasno pokazati, da je pogostost patentnih prijav povezana s
stroški patentiranja in s tem s prijaviteljevo premožnostjo.
V zaključku so predvideni različni možni scenariji prihodnosti neodvisnih izumiteljev. Možno
je njihovo popolno izginotje, prav tako pa obstajajo možnosti preoblikovanja patentnega
sistema in večjega povezovanja posameznikov v skupine oziroma kooperative, ki bi tako
lahko konkurirale velikim gospodarskim družbam, ki si vse bolj prilaščajo tako materialni kot
duhovni svet.
Keywords: globalizacija, trg, intelektualna lastnina, inovatorji, izumi
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1842; Downloads: 76
Full text (3,57 MB) |
4. |
5. |
6. |
7. Opazuj, razmisli, izumi, patentiraj : smernice za izumiteljeUrška Fric, 2019, other monographs and other completed works Keywords: izumi, računalniški izumi, intelektualna lastnina, patenti, licence, start-up
Published in ReVIS: 27.08.2019; Views: 3962; Downloads: 22
 Link to file |
8. |
9. Izbor najboljše ideje za izdelavo avtomobilskega stranskega brisalca : diplomska nalogaJože Pečavar, 2015, undergraduate thesis Keywords: inovacije, avtomobilizem, intelektualna lastnina, invencija, kalkulacije, patenti, brisalci, stranski brisalci
Published in ReVIS: 16.05.2019; Views: 3225; Downloads: 112
Full text (7,56 MB) |
10. Priročnik za uspešen prenos tehnologij : praktični vodič za raziskovalce in pisarne za prenos znanja in tehnologijDolores Modic, Ana Hafner, Urška Fric, 2018, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Abstract: Technology transfer is a challenge. For every successful case of technology transfer, there are dozens and dozens of ideas that never make it out of the university lab or department. Yet, this is often not only due to reasons connected to the embryonic nature of inventure (being just too soon for industry to pick up) or being too basic; but often connected to the simple failure of matching the right people together. People involved in inventing and developing, those involved in “translating” the new idea into often incomprehensible “patent speak”, people involved in commercialization, those brave enough (or at least enough risk tolerant) to engage in spin-off creation, to people involved on the industry side, or those involved in designing new open access methods, all play a key role. Authors wish to address some of their concerns inside this Handbook.
We begin with a simple question, which might be mind boggling for researchers: “Why bother with technology transfer?” Not only individual level benefits are pointed out, but also special emphasis is put on social or economic impacts. Then we try to guide the researchers through the technology transfer process, often offering real-life cases. Although Slovenia is still evolving its technology transfer system, authors firmly believe there are cases, that can teach us how to better the technology transfer results, either by being shining examples or simply failures, that can often teach us even more. We also provide boxes with relevant additional data on some specific interesting elements, including pointing out towards selected new IT solutions available, that can help deal with the intellectual property jungle. The note by Yuichi Harada also offers new ideas on valuable information universities can posses. A special section is dedicated to those thinking about start-ups. We end with some pragmatic suggestions for technology transfer staff.
Authors hope that the Handbook might be of assistance to researchers that have interesting promising inventions, technology transfer practitioners, industry representatives interested in cooperating with faculty members or others that find this field exciting or of interest. We would also like to thank all those who participated in the making of this Handbook, especially also all three authors of initial notes, Takafumi Yamamoto, Yuichi Harada, Borut Likar and Mary Albertson. We re-print below also the original notes in English as well as the English translation of the note received in Slovenian.
Keywords: izumi, računalniški izumi, intelektualna lastnina, patenti, licence, start-up
Published in ReVIS: 28.09.2018; Views: 5324; Downloads: 164
Full text (5,81 MB) |
