1. |
2. |
3. |
4. DUŠEVNO ZDRAVJE IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE V PSIHIATRIJISašo Šinik, 2024, not set Abstract: Izhodišča: Duševno zdravje izvajalcev zdravstvene nege je pomembno za nudenje kakovostne, varne in celostne zdravstvene obravnave, dobro počutje pacientov in ostalih zaposlenih v zdravstvenem sistemu. Stres in izgorelost sta dva različna pojava pri izvajalcih zdravstvene nege, a sta povezana in neposredno vplivata na njihovo duševno zdravje.
Metoda: Uporabili smo kvantitativno metodo dela. Vzorec je bil namenski in je vključeval izvajalce zdravstvene nege v psihiatriji (n = 82). Uporabili smo strukturiran vprašalnik, ki smo ga sestavili na podlagi pregleda literature. Raziskavo smo izvedli v septembru 2024.
Rezultati: Izvajalci zdravstvene nege se v povprečju najpogosteje počutijo samozavestni glede svoje sposobnosti za obvladovanje lastnih osebnih težav oz. stresa. Veliko ljudi, ki so del poslovnega življenja izvajalcev zdravstvene nege, zahteva od njih veliko časa in energije, obenem pa sami izvajalci zdravstvene nege priznavajo, da bi se morali več gibati in zdravo prehranjevati. Izvajalci zdravstvene nege pri svojem delu občutijo izgorelost, pri čemer sta prevladujoča segmenta izčrpanost in duševna odtujenost.
Razprava: Izvajalci zdravstvene nege so na svojem delovnem mestu izgoreli in pod stresom, a na podlagi naših rezultatov ne moremo trditi, da je stanje alarmantno. V prihodnje bo potrebna sistematična vključitev vseh zdravstvenih zavodov na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega varstva na področju duševnega zdravja in psihiatrije. Keywords: čustvena obremenjenost, izčrpanost, kakovost, varnost, duševno zdravje. Published in ReVIS: 22.12.2024; Views: 198; Downloads: 3
Full text (2,14 MB) |
5. Vpliv depresije na življenje mladostnikov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaKristina Beriša, 2024, undergraduate thesis Abstract: Namen: depresija je kompleksna duševna motnja, ki pomembno vpliva na posameznikovo doživljanje in delovanje. Pogosto je povezana z negativnimi mislimi, občutkom brezupa in pomanjkanjem energije. Mnogi jo zamenjujejo s prehodno žalostjo, vendar depresija predstavlja daljše obdobje čustvene stiske, ki zahteva posebno pozornost in zdravljenje. Pri mladostnikih je depresija še posebej zaskrbljujoča, saj vpliva na njihov socialni razvoj, šolski uspeh in splošno kakovost življenja. Pravočasno prepoznavanje težav in ustrezna pomoč lahko bistveno izboljšata življenje mladih, saj tako čustvena kot socialna podpora igrata ključno vlogo pri premagovanju depresije. Metodologija: s pomočjo vprašalnikov med dijaki Srednje zdravstvene in kozmetične šole Maribor smo raziskovali njihovo poznavanje depresije, kako jo doživljajo ter kakšen vpliv ima na njihovo vsakdanje življenje. Prav tako smo preverjali, ali mladostniki poiščejo pomoč in kako se spoprijemajo s simptomi depresije. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se mladostniki vse pogosteje soočajo s simptomi depresije, ki močno vplivajo na njihovo kakovost življenja. Najpogosteje depresija vpliva na njihovo socialno življenje, medosebne odnose in šolski uspeh. Večina mladostnikov je poročala, da depresija zmanjša njihovo motivacijo in povečuje občutek osamljenosti. Prav tako so mnogi mladostniki priznali, da zaradi depresije težje vzpostavljajo in ohranjajo odnose z vrstniki. Večina udeležencev raziskave je potrdila, da je pravočasna pomoč in podpora ključnega pomena za izboljšanje njihovega počutja. Diskusija in zaključek: depresija močno vpliva na kakovost življenja mladostnikov. Pravočasna pomoč in ustrezna podpora sta ključnega pomena za boljše soočanje z vsakodnevnimi izzivi. Potrebno je povečati ozaveščenost o depresiji med mladimi in vzpostaviti učinkovite podporne sisteme. Keywords: depresija, mladostniki, kakovost življenja, duševno zdravje, socialni odnosi, šolski uspeh Published in ReVIS: 20.12.2024; Views: 180; Downloads: 3
Full text (1,98 MB) |
6. |
7. KAKOVOST ŽIVLJENJA PO PREBOLELEM RAKU V OTROŠTVULoti Podlipnik, 2024, not set Abstract: V diplomski nalogi smo raziskovali dolgoročne posledice prebolelega raka v otroštvu na kakovost življenja v odrasli dobi. V zadnjih desetletjih so se možnosti zdravljenja otroškega raka bistveno izboljšale, kar je privedlo do povečanja števila preživelih. Kljub temu, so nekatere študije ugotovile, da preživeli pogosto doživljajo različne težave, ki lahko vplivajo na njihovo kakovost življenja.
Cilj raziskave je bil raziskati, kako preživeli ocenjujejo svojo kakovost življenja in kako je sama bolezen vplivala na njihovo psihično in fizično zdravje v odrasi dobi. V raziskavi smo se osredotočili na identifikacijo posledic bolezni in zdravljenja na različnih področjih, kot so kronične bolečine, psihološke težave in socialna vključenost. Poleg tega smo želeli razumeti, kako na svojo bolezen gledajo preživeli in kakšen je njihov pogled na življenje. Z uporabo kvalitativne metode raziskovanja smo prepoznali ključne teme, kot so strah pred recidivom bolezni, fizične omejitve, težave z plodnostjo. S pomočjo raziskave smo želeli prispevati k boljšemu razumevanju posledic, ki jih pusti rak v otroštvu na posameznikov razvoj in kakovost življenja v odrasli dobi in kako te posledice zahtevajo dolgoročno celovito podporo posamezniku. Keywords: rak v otroštvu, kakovost življenja, posledice raka Published in ReVIS: 08.12.2024; Views: 239; Downloads: 5
Full text (1023,57 KB) |
8. POMEN IMPLICITNEGA ZNANJA ZA KAKOVOST ZDRAVSTVENE NEGETjaša Galjot, 2024, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Implicitno znanje v zdravstveni negi zajema nezavedno pridobljene veščine, izkušnje in intuicijo zdravstvenih delavcev, kar je ključno za izboljšanje delovanja zdravstvenih timov ter kakovosti in varnosti oskrbe. Raziskave poudarjajo, da je prepoznavanje in razumevanje tega znanja ključno, vendar formalno izobraževanje pogosto ne vključuje integracije implicitnega znanja. Namen diplomske naloge je bil usmerjen najprej v teoretično opredelitev implicitnega znanja in zdravstvene nege, čemur je sledil kvalitativni raziskovalni del, v katerem smo s pomočjo pregleda literature želeli proučiti dojemanje implicitnega znanja med zdravstvenimi delavci, njegove ključne vidike, načine prenosa in obstoječa priporočila za dvig kakovosti oskrbe pacientov.
Metodologija: Raziskava temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela z uporabo metode sistematičnega pregleda literature. Podatke smo pridobili iz baz COBISS, Google Scholar, PubMed in Web of Science, pri čemer smo vključili objave med letoma 2019 in 2024. Iskanje, analiza in obdelava literature so potekali med majem in junijem 2024, v končno analizo pa smo vključili 15 enot od 314 identificiranih.
Rezultati: Potek iskanja literature je bil temeljit in sistematičen. Pri iskanju smo uporabili naslednje ključne besede in besedne zveze v slovenskem jeziku: "zdravstvena nega", "kakovost", "znanje" in "implicitno znanje" ter "nursing care", "quality", "knowledge" in "implicit knowledge" v angleškem jeziku. Pri pregledu zadetkov smo uporabili izključitvene kriterije, da bi zagotovili relevantnost in kakovost virov. Izključili smo študije, ki niso bile v angleškem ali slovenskem jeziku, tiste, ki niso ustrezale iskanemu časovnem obdobju, in tiste, ki niso bile prosto dostopne. Po uporabi izključitvenih kriterijev smo jih od 314 najdenih zadetkov za nadaljnjo analizo izbrali 15, v katerih je bilo naše raziskovalno področje najbolje opredeljeno.
Razprava: Analiza je pokazala, da zdravstveni delavci dojemajo implicitno znanje kot ključno za klinično odločanje in kakovost oskrbe pacientov. Prepoznavanje in učinkovito prenašanje tega znanja med zdravstvenimi delavci prispeva k izboljšanju zdravstvene prakse in organizacijskih rezultatov, kar vodi do večjega zadovoljstva pacientov. Analiza ugotovitev raziskovalcev v izbrani literaturi jasno pokaže, da je implicitno znanje ključno za kakovostno klinično odločanje in oskrbo pacientov. Priporočamo nadaljnje raziskave, osredotočene na vpliv kulturnih, organizacijskih in izobraževalnih dejavnikov na uporabo implicitnega znanja, ter razvoj izobraževalnih programov za njegovo boljše prepoznavanje in uporabo. Keywords: implicitno znanje, kakovost, znanje, zdravstvena nega Published in ReVIS: 08.12.2024; Views: 263; Downloads: 7
Full text (572,72 KB) |
9. Kakovost dela in zadovoljstvo fizioterapevtov, zaposlenih na primarni ravni zdravstvenega varstvaNika Stopinšek, 2024, not set Abstract: Izhodišča: Kakovost in učinkovitost fizioterapevtske obravnave morata biti opazni vsem deležnikom v zdravstvenem sistemu. Najpogosteje ju ocenjujemo s kazalniki kakovosti, ki predstavljajo pomembno merilno orodje, saj opredeljujejo stopnjo kakovosti zdravstvene prakse in se uporabljajo za merjenje ter ocenjevanje zdravstvenih procesov, organizacijske strukture in izidov zdravljenja. Številne raziskave potrjujejo, da zadovoljni zaposleni z veseljem in bolj kakovostno opravljajo svoje delo, svoje zadovoljstvo prenašajo na druge zaposlene, se veselijo novih nalog in izzivov, so produktivnejši in motivirani ter s tem pomembno prispevajo k zadovoljstvu pacientov in uspešnosti celotnega zavoda. Obstaja sicer veliko študij o poklicnem zadovoljstvu zdravstvenih delavcev, le malo pa o zadovoljstvu fizioterapevtov.
Metode: Magistrska naloga je temeljila na pregledu literature in kvantitativni metodi dela. V namen raziskovanja je bila uporabljena kvantitativna metoda zbiranja podatkov. Kot instrument je bila uporabljena anketa, s pomočjo katere je bilo ugotovljeno, kakšno je zadovoljstvo fizioterapevtov, zaposlenih na primarni ravni zdravstvenega varstva. V raziskavi so sodelovali fizioterapevti, zaposleni na primarni ravni zdravstvenega varstva v Sloveniji, ki jim je bil prek družbenih omrežij in službene elektronske pošte posredovan anketni vprašalnik, pripravljen v spletnem orodju 1ka. Rezultati so bili preneseni in analizirani s pomočjo programa SPSS, prikazani pa so grafično in tabelarno.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 150 fizioterapevtov, zaposlenih na primarni ravni zdravstvenega varstva, ki so svoje zadovoljstvo pri delu ocenili s povprečno oceno 3,6 na petstopenjski Likertovi lestvici. Najbolj zadovoljni so pri delu s stalnostjo zaposlitve, medosebnimi odnosi v timu in s kakovostjo lastnega dela, najmanj pa s plačo. Anketiranci so s kakovostjo lastnega dela na primarni ravni zadovoljni in jo najpogosteje ocenjujejo s samoocenjevanjem lastnega dela. Kazalnike kakovosti za ocenjevanje lastnega dela večina uporablja le občasno, kot najpogosteje uporabljen kazalnik pa so navedli razliko stanja bolečine med začetno in končno obravnavo (po VAS).
Razprava: Z raziskavo, ki smo jo izvedli, smo pridobili pomembne informacije o zadovoljstvu in dejavnikih, ki vplivajo na zadovoljstvo fizioterapevtov, zaposlenih na primarni ravni zdravstvenega varstva. Poleg tega magistrska naloga predstavlja načine, s katerimi fizioterapevti ocenjujejo kakovost svojega dela in pogostost uporabe kazalnikov kakovosti pri njihovem vsakdanjem delu v praksi. Kakovost v zdravstvu je pomembna, saj deležnikom omogoča primerjavo s konkurenco ter daje občutek primerljivosti, naklonjenosti in spoštovanja. Odgovornost do pacientov fizioterapevtom narekuje, da je dosežke treba meriti in opazovati z vidika kazalnikov kakovosti kot potrditev uspešnosti izvedenih storitev. Glede na ugotovitve, da je področje kazalnikov kakovosti na področju fizioterapije še vedno precej neurejeno, svetujemo čimprejšnjo uvedbo predlaganih kazalnikov, ki so primerni za uporabo na vseh treh ravneh zdravstvenega varstva, pri pacientih vseh starosti in na vseh področjih fizioterapije. Keywords: Primarno zdravstvo, zadovoljstvo fizioterapevtov, kakovost, kazalniki kakovosti. Published in ReVIS: 08.12.2024; Views: 208; Downloads: 15
Full text (2,23 MB) |
10. |