Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Izhodišča: Kakovost in učinkovitost fizioterapevtske obravnave morata biti opazni vsem deležnikom v zdravstvenem sistemu. Najpogosteje ju ocenjujemo s kazalniki kakovosti, ki predstavljajo pomembno merilno orodje, saj opredeljujejo stopnjo kakovosti zdravstvene prakse in se uporabljajo za merjenje ter ocenjevanje zdravstvenih procesov, organizacijske strukture in izidov zdravljenja. Številne raziskave potrjujejo, da zadovoljni zaposleni z veseljem in bolj kakovostno opravljajo svoje delo, svoje zadovoljstvo prenašajo na druge zaposlene, se veselijo novih nalog in izzivov, so produktivnejši in motivirani ter s tem pomembno prispevajo k zadovoljstvu pacientov in uspešnosti celotnega zavoda. Obstaja sicer veliko študij o poklicnem zadovoljstvu zdravstvenih delavcev, le malo pa o zadovoljstvu fizioterapevtov. Metode: Magistrska naloga je temeljila na pregledu literature in kvantitativni metodi dela. V namen raziskovanja je bila uporabljena kvantitativna metoda zbiranja podatkov. Kot instrument je bila uporabljena anketa, s pomočjo katere je bilo ugotovljeno, kakšno je zadovoljstvo fizioterapevtov, zaposlenih na primarni ravni zdravstvenega varstva. V raziskavi so sodelovali fizioterapevti, zaposleni na primarni ravni zdravstvenega varstva v Sloveniji, ki jim je bil prek družbenih omrežij in službene elektronske pošte posredovan anketni vprašalnik, pripravljen v spletnem orodju 1ka. Rezultati so bili preneseni in analizirani s pomočjo programa SPSS, prikazani pa so grafično in tabelarno. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 150 fizioterapevtov, zaposlenih na primarni ravni zdravstvenega varstva, ki so svoje zadovoljstvo pri delu ocenili s povprečno oceno 3,6 na petstopenjski Likertovi lestvici. Najbolj zadovoljni so pri delu s stalnostjo zaposlitve, medosebnimi odnosi v timu in s kakovostjo lastnega dela, najmanj pa s plačo. Anketiranci so s kakovostjo lastnega dela na primarni ravni zadovoljni in jo najpogosteje ocenjujejo s samoocenjevanjem lastnega dela. Kazalnike kakovosti za ocenjevanje lastnega dela večina uporablja le občasno, kot najpogosteje uporabljen kazalnik pa so navedli razliko stanja bolečine med začetno in končno obravnavo (po VAS). Razprava: Z raziskavo, ki smo jo izvedli, smo pridobili pomembne informacije o zadovoljstvu in dejavnikih, ki vplivajo na zadovoljstvo fizioterapevtov, zaposlenih na primarni ravni zdravstvenega varstva. Poleg tega magistrska naloga predstavlja načine, s katerimi fizioterapevti ocenjujejo kakovost svojega dela in pogostost uporabe kazalnikov kakovosti pri njihovem vsakdanjem delu v praksi. Kakovost v zdravstvu je pomembna, saj deležnikom omogoča primerjavo s konkurenco ter daje občutek primerljivosti, naklonjenosti in spoštovanja. Odgovornost do pacientov fizioterapevtom narekuje, da je dosežke treba meriti in opazovati z vidika kazalnikov kakovosti kot potrditev uspešnosti izvedenih storitev. Glede na ugotovitve, da je področje kazalnikov kakovosti na področju fizioterapije še vedno precej neurejeno, svetujemo čimprejšnjo uvedbo predlaganih kazalnikov, ki so primerni za uporabo na vseh treh ravneh zdravstvenega varstva, pri pacientih vseh starosti in na vseh področjih fizioterapije.
Keywords: Primarno zdravstvo, zadovoljstvo fizioterapevtov, kakovost, kazalniki kakovosti.
Published in ReVIS: 08.12.2024; Views: 619; Downloads: 44
Full text (2,23 MB)

Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali kazalnike kakovosti v slovenskem zdravstvu v povezavi z izvajanjem nacionalnega razpisa za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, ki se je pričel izvajati septembra 2021. Opredelili smo kakovost oz. pomen in razvoj kakovosti v zdravstvu skozi čas, orisali začetke spremljanja kakovosti. Ugotavljali smo pomen spremljanja kazalnikov in preiskovali, kako na kakovost v zdravstvu vplivajo odkloni. Opredelili smo kazalnike kakovosti, ki jih predvidevajo normativna ureditev, nacionalni razpis za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in akreditacijske ustanove in jih primerjali med seboj. Ugotovili smo, da so nekateri kazalniki skupni in splošni, drugi so generični oz. specifični. Prikazali smo razliko in povezanost med kazalniki, ki se spremljajo na podlagi normativne ureditve, akreditacijskih zahtev in zahtev nacionalnega razpisa. V magistrskem delu smo si zastavili dve raziskovalni vprašanji, in sicer katere so minimalne zakonske in akreditacijske zahteve po spremljanju kazalnikov kakovosti za zdravstvene organizacije pri vsakodnevnem izvajanju zdravstvenih storitev in zakaj ter kaj z merjenjem kazalnikov kakovosti po vprašalniku EQ-5D pridobi izvajalec programa, kaj država oz. plačnik zdravstvenih storitev po nacionalnem razpisu ter s kakšnimi težavami se izvajalci storitev oz. pacienti srečujejo pri izpolnjevanju vprašalnikov. Na vprašanji smo odgovorili s pomočjo podatkov iz domače in tuje literature, pregledali smo članke v strokovnih revijah, glede na aktualnost nacionalnega razpisa smo spremljali poročanje o tem v medijih. Prebrali smo tudi magistrska, diplomska in druga dela, ki so relevantna za naše raziskovanje. Za praktičen oris beleženja, spremljanja in analiziranja kazalnikov kakovosti smo spremljali delo zasebne zdravstvene ustanove, ki ima za svoje delo na področju javnega zdravstva podeljeno koncesijo in z naročnikom zdravstvenih storitev (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) sklenjeno pogodbo o izvajanju teh ter je bila v izvajanje nacionalnega razpisa za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev tudi aktivno vključena.
Keywords: kazalniki kakovosti, zdravstvo, sklep o nacionalnem razpisu za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, akreditacija
Published in ReVIS: 27.01.2023; Views: 1764; Downloads: 109
Full text (750,59 KB)

Abstract: Tako kot na celotnem področju družbenega življenja se tudi na področju vzgoje in izobraževanja zanimanje za kakovost povečuje. V šolah to pomeni predvsem premik od zunanjega kontroliranja k notranjemu zagotavljanju in izboljševanju kakovosti. Pri modelu vodenja TQM, modelu odličnosti EFQM in modelu obvladovanja sprememb se pojavljajo ista področja delovanja oziroma dejavniki. V vseh modelih prepoznamo skupne gradnike: pomen in vpliv okolja, prepoznavanje in zadovoljevanje potreb uporabnikov, motiviranje in spodbujanje posameznikov, ustvarjanje ugodne klime in v kakovost usmerjene kulture, usmerjenost v rezultate ter poudarjen pomen voditeljstva. Tudi področja samoevalvacije v šolah se v ključnih vidikih prekrivajo s temeljnimi gradniki vodenja celovite kakovosti. Šole se same odločijo za metodo, način in obseg samoevalvacije, kar prinaša s seboj tudi nekaj pasti. Zgoraj opisana področja, ki so pomembna za izboljševanje kakovosti, smo zajeli v modelu kazalnikov kakovosti. Pripravili smo model, po katerem lahko šola redno spremlja, ocenjuje in evalvira področja svojega delovanja. Izdelan je ob upoštevanju izhodišč modela odličnosti in sistema uravnoteženih kazalnikov ter naslonitvi na rezultate projekta Modro oko. Pripravili smo osem kazalnikov, ki prikazujejo rezultate s področja uporabnikov, zaposlenih, družbe in vodenja. Za podporna orodja smo pripravili anketne vprašalnike. Za uvedbo in spremljanje kakovosti smo pripravili pristop, ki temelji na Demingovem PDCA ciklu.
Keywords: kazalniki kakovosti, kontroliranje kakovosti, zagotavljanje kakovosti, izboljševanje kakovosti, model poslovne odličnosti, EFQM, celovito obvladovanje kakovosti, obvladovanje sprememb
Published in ReVIS: 29.07.2021; Views: 3388; Downloads: 95
Full text (1,11 MB)

Keywords: Ekonomija, visoko šolstvo, financiranje, izdatki na študenta, kakovost, kazalniki kakovosti
Published in ReVIS: 09.12.2020; Views: 2225; Downloads: 69
Full text (617,97 KB)

Keywords: pacient, kakovost, kazalniki kakovosti, zadovoljstvo pacientov
Published in ReVIS: 15.01.2018; Views: 5207; Downloads: 199
Full text (711,94 KB)