1. Kazniva dejanja zoper čast in dobro ime : magistrsko deloAjda Kalan, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, zapisana v 18. poglavju Kazenskega zakonika (KZ-1). Namen magistrskega dela je z metodo deskripcije podrobno in natančno preučiti ter predstaviti materialnopravno ureditev kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime. Na podlagi slovenske zakonodaje, publikacij ter sodne prakse, preučiti, kje je meja med svobodo izražanja ter kdaj ta poseže v pravico do časti in dobrega imena, tudi v medijih. Struktura magistrskega dela temelji na podrobni predstavitvi kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, predstavitvi različnih pogledov na kazniva dejanja, svobode medijev pri opravljanju njihovega dela, dotaknili se bomo tudi pravice do zasebnosti in osebnostnih pravic, na podlagi enega izmed glavnih ciljev bomo preučili sodno prakso glede opredelitve mej pri pravici do svobode izražanja ter se dotaknili tudi sovražnega govora. Obravnavali bomo tudi kazniva dejanja, storjena v medijih. Z metodo komparacije in sinteze bomo primerjali različna mnenja pravnih strokovnjakov, strokovnih člankov ter strokovne literature, tako tuje kot domače, in podali svoja stališča. Eden od ciljev bo tudi na podlagi literature odgovoriti na vprašanje, kdaj žaljivo izražanje preraste v kaznivo dejanje. Z magistrskim delom želimo dodati izvirni prispevek k obravnavani temi. Keywords: kazniva dejanja, kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, svoboda izražanja, sovražni govor, sodna praksa Published in ReVIS: 10.07.2024; Views: 417; Downloads: 29 Full text (871,32 KB) |
2. Vpliv primarne družine na nasilje v sekundarni družini : doktorska disertacijaVesna Mesec, 2022, doctoral dissertation Abstract: Nasilje v družini predstavlja kompleksen družbeni pojav. Pojavlja se v vseh obdobjih zgodovine in na vseh geografskih področjih, ne glede na etnično, filozofsko in versko pripadnost posamezne družine, v kateri do nasilja prihaja. Na dejanja nasilja v družini vplivajo številni dejavniki. Doktorska disertacija obravnava izsledke raziskave opravljene z globinskim intervjuvanjem laičnih posameznikov in raziskave opravljene s pregledom državno tožilskih spisov. Raziskavi sta usmerjeni v povezanost med nasiljem v sekundarni družini in primarno družino. Ugotovljeno je bilo, da prisotnost preteklega nasilja v primarni družini vsaj enega člana sekundarne družine vpliva na večjo izpostavljenost sekundarne družine nasilju ter da aktualni odnos z negativnim predznakom med članom primarne družine in članom sekundarne družine vpliva na večjo aktualno izpostavljenost sekundarne družine nasilju v družini. Ob opravljenih raziskavah obrobno zbrani podatki so pripeljali do zaključka o statistično pomembni povezavi med povečano oz. zmanjšano toleranco do nasilja posameznika, kot posledico izkušnje nasilja iz primarne družine, ter odločitvijo posameznika za kasnejše oz. hitrejše kontaktiranje organov pregona ob nasilju v sekundarni družini. Ugotovljeno je bilo, da pretekli in aktualni vpliv primarne družine na nasilje v sekundarni družini predstavljata pomembna dejavnika pojava nasilja v družini. Ugotovitve doktorske disertacije nudijo podlago zakonodajni veji oblasti pri iskanju ustreznih sistemskih in zakonskih rešitev pri zagotavljanju ustrezne obravnave pojava nasilja v družini ter izhodišče za obravnavo vplivnikov nasilja znotraj posamezne družine z uporabo strategije sestavljanke. Keywords: primarna družina, sekundarna družina, nasilje v družini, vpliv izkušnje nasilja v družini, strategija sestavljanke, kazniva dejanja Published in ReVIS: 22.02.2022; Views: 1762; Downloads: 0 |
3. Vpliv trgovine s prepovedanimi drogami na nacionalno varnost in varnost Evropske unije : magistrsko deloDavorin Toš, 2021, master's thesis Abstract: Kriminaliteta na področju drog je problematika, s katero se moramo ukvarjati tako na nacionalni ravni kot na ravni EU, saj droge vplivajo na vsa področja našega življenja. Magistrsko delo opredeljuje problematiko prepovedanih drog na območju EU in prilagajanje držav trgu s prepovedanimi drogami. V magistrskem delu smo preučili pojme, kot so varnost, nacionalna varnost, organiziran kriminal in prepovedane droge. V nadaljevanju smo opredelili vlogo organov pregona v boju zoper droge in spoznali problematiko, ki jih pri tem ovira. Organi pregona, ki se bojujejo z nezakonito trgovino s prepovedanimi drogami, se srečujejo z vse večjo iznajdljivostjo storilcev kaznivih dejanj, saj ti za storitev tovrstnih dejanj uporabljajo informacijsko tehnologijo, katera jim omogoča mednarodne povezave, ki so težko izsledljive. Organe pregone pri njihovem delu ovira tudi zakonodaja, ki dopušča zelo malo manevrskega prostora pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj trgovine s prepovedanimi drogami. V študiji primerov dekriminalizacije konoplje v Španiji, na Portugalskem in Nizozemskem je bilo ugotovljeno, da bi bil za Republiko Slovenijo najprimernejši model Španije, ki omogoča gojenje in uživanje konoplje v zasebnih prostorih. Pri tem bi morali vzpostaviti učinkovit sistem nadzora nad trgovino s konopljo na nezakonitem trgu. Preučili smo kanadski model legalizacije konoplje, ki je prinesel pozitivne učinke na gospodarstvo in proračun, vendar zaradi še kratkega obdobja legalizacije ni vidnega učinka na javno zdravje in vpliva na nezakoniti trg konoplje. Keywords: kazniva dejanja, droge, legalizacija, dekriminalizacija, policijski postopki Published in ReVIS: 28.01.2022; Views: 1486; Downloads: 147 Full text (1,53 MB) |
4. Lažni stečaj - inkriminirano kaznivo dejanje : magistrsko deloBojana Kračan, 2018, master's thesis Abstract: V magistrskem delu z naslovom Lažni stečaj % inkriminirano kaznivo dejanje sem raziskovala področje stečaja oz. določene poslovne odločitve in ravnanja, ki so inkriminirana v kazenskem zakoniku ter opredeljena kot kaznivo dejanje povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem. Uvodoma so predstavljena stališča nekaterih teoretikov v zvezi z opredelitvijo gospodarske kriminalitete, gospodarskega kazenskega prava in gospodarskih kaznivih dejanj. V nadaljevanju sledi hrvaška zakonodajna ureditev s področja stečaja podjetij, pravna umestitev ter preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj pri naših hrvaških kolegih. Ob tem je pomemben tudi statističen vpogled v leta med 2010 in 2015, ki nam je omogočil primerjavo s slovensko statistično zgodbo. Hrvaški ureditvi sledi analiza slovenske pravne ureditve stečajnih postopkov in statistični prikaz pregleda kaznivega dejanja povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem med leti 2006 in 2015. Posvetila sem se tudi raziskovanju ključnih dejavnikov konkretnega kaznivega dejanja, zajela izvršitvene oblike, oblike udeležbe, krivde in pravne opredelitve ter se osredotočila na njegovo dokazovanje ter ustreznost pravne kvalifikacije. Probleme pri obravnavi predmetnega kaznivega dejanja sem izpostavila na pravnem in izvedbenem nivoju ter iskala rešitve zanje in morebitna nova izhodišča. Umestila sem vlogo tožilstva, UPPD, KPK, policije in medijev, v povezavi s kaznivim dejanjem povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem ter ugotavljala ustreznost povezanosti in način sodelovanja med državnimi organi. Keywords: lažni stečaj, bankrot, kazniva dejanja, goljufija, gospodarski kriminal, stečajni postopki, Slovenija, Hrvaška, kazensko pravo Published in ReVIS: 11.03.2020; Views: 2957; Downloads: 184 Full text (932,89 KB) |
5. Primerjalna analiza sodbe v zadevi Karadžić, sodbe v zadevi Bemba in t. i. rezidualnega mehanizma : diplomsko deloNika Brezovar, 2019, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo predstavili Mednarodno kazensko sodišče (ICC), Mednarodno kazensko sodišče za območje bivše Jugoslavije (ICTY) in t. i. rezidualni mehanizem, ki je slednjega po prenehanju mandata nadomestil. Začeli smo s splošno predstavitvijo mednarodnega kazenskega prava in njegovega razvoja, ki je vodil najprej do ustanovitve Mednarodnega kazenskega sodišča za območje bivše Jugoslavije, kasneje pa do ustanovitve Mednarodnega kazenskega sodišča. Sodišči smo v nadaljevanju opisali in njuno delovanje v praksi ponazorili z analizo dveh sodb, in sicer sodbe v zadevi Bemba za Mednarodno kazensko sodišče in sodbe v zadevi Karadžić za Mednarodno kazensko sodišče za območje nekdanje Jugoslavije. Nadaljevali smo z opisom rezidualnega mehanizma in s ponazoritvijo delovanja z analizo sodbe v pritožbenem postopku v zadevi Karadžić, in nato ugotavljali ali je rezidualni mehanizem učinkovito nadomestil Mednarodno kazensko sodišče za območje nekdanje Jugoslavije. Diplomsko delo smo zaključili s primerjavo analiz obeh sodb in primerjavo Mednarodnega kazenskega sodišča ter rezidualnega mehanizma. V diplomskem delu je torej opisano delovanje treh sodnih institucij, ki delujejo na mednarodni ravni, delovanje v praksi pa je ponazorjeno z analizo sodb. Namen dela je ugotoviti neodvisnost njihovega delovanja in uspešnost nadomestitve specializiranih sodišč z rezidualnim mehanizmom. Potrditev slednjega in ugotovitev, da je primerjanje njihove neodvisnosti nesmiselno sta podani v zadnjih poglavjih diplomskega dela. Keywords: kazniva dejanja, mednarodna kazenska sodišča, genocid, analiza sodb Published in ReVIS: 29.10.2019; Views: 2305; Downloads: 127 Full text (635,12 KB) |
6. Kdaj je odvetnik/odvetniška družba dolžna ravnati po določbah zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1) : diplomsko deloAna Mahkovec Gorenc, 2019, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi bo obravnavana tematika pranja denarja in financiranja terorizma s poudarkom na vlogi odvetnika pri preprečevanju le-tega. V nalogi bodo uvodoma opisani osnovni pojmi s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Podrobneje bo predstavljeno pranje denarja in financiranja terorizma, vloga odvetnikov in odvetniških družb, stanje na področju Slovenije, delovanje Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, analiza Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma ter ureditev v posameznih mednarodnih organizacijah. Od pojava globalizacije problematika kaznivega dejanja pranja denarja ter financiranja terorizma pomeni vse resnejši in večji problem. Število teh kaznivih dejanj se iz leta v leto povečuje. Za učinkovit boj proti pranju denarja so poleg ustrezne inkriminacije tega kaznivega dejanja potrebni tudi ukrepi, ki zajemajo povezovanje posameznih držav in nacionalnih organov ter delovanje odvetnikov. Po svoji naravi pravni poklic postavlja odvetnike v poseben položaj, s pomočjo katerega lahko določenim osebam olajšajo in posredujejo pri pomembnih gospodarskih in finančnih transakcijah, zato je pomembno, da odvetniki splošno razumejo in izpolnjujejo določene obveznosti določene z zakoni in mednarodnimi konvencijami. Odvetnikom se svetuje, naj svojim strankam razkrijejo svoje obveznosti glede skrbnosti in takojšne poročanje v primeru zaznave sumljive transakcije. Keywords: financiranje terorizma, vloga odvetnikov, kazniva dejanja Published in ReVIS: 03.09.2019; Views: 3337; Downloads: 231 Full text (652,38 KB) |
7. Kaznivi dejanji razžalitve in obrekovanja : diplomsko deloMedina Radončič, 2018, undergraduate thesis Abstract: Kazniva dejanja so opredeljena v Kazenskem zakoniku (KZ-1 Uradni list RS, št. 55/08), in sicer kot človekova protipravna dejanja, ki jih zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot kazniva in hkrati določa njihove znake ter kazen za krivega storilca. Za kazniva dejanja se štejejo vsa tista dejanja, ki so protipravna in hkrati dosegajo tolikšno stopnjo družbene nevarnosti, da upravičujejo kaznovanje. Med kaznivimi dajanji sta tudi kaznivo dejanje razžalitve (158. člen) ter kaznivo dejanje obrekovanja (159. člen), na kateri smo se osredotočili v diplomskem delu. Obe obravnavani kaznivi dejanji v splošnem veljata za kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime. S tovrstnimi kaznivimi dejanji se ogroža predvsem dostojanstvo posameznika, nastajajo pa, kadar se sogovornik odmakne od moralnega in etičnega vedenja, vrednotenja in/ali izražanja. V demokratični državi sta zavzemanje in skrb za človekove pravice temelj. Dve izmed pomembnih človekovih pravic obravnavamo v diplomskem delu, in sicer svobodo govora oz. svobodo izražanja ter čast in dobro ime. Na tem delu pridemo do kritičnega razmerja med svobodo govora in pravico do dostojanstva posameznika, saj med njima tičita obravnavani kaznivi dejanji razžalitve ter obrekovanja. Svoboda govora ne pomeni, da lahko komur koli rečeš kar koli. Iz ustave izhaja pravica do dostojanstva, ki jo mora vsak posameznik upoštevati in spoštovati. Kako se rešujejo dileme razmerja med svobodo govora in pravico do posameznikovega dostojanstva, smo raziskali v analizi sodnih praks Evropskega sodišča za človekove pravice. Osredotočili pa smo se tudi na novinarstvo, saj je v Kazenskem zakoniku določena dvakrat višja kazen za kazniva dejanja, ki so storjena s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja. In prav novinarji so največkrat izpostavljeni tovrstnim kaznivim dejanjem. Bodisi z ene bodisi druge strani. Keywords: razžalitev, obrekovanje, kazniva dejanja, svoboda izražanja, čast in dobro ime, kazensko pravo Published in ReVIS: 12.03.2019; Views: 4390; Downloads: 259 Full text (1,24 MB) |
8. Pravni in zgodovinski pregled nasilja v družini v Sloveniji : magistrsko deloDamjan Petrič, 2012, master's thesis Keywords: družina, oblike nasilja, vrste nasilja, ukrepi za zaščito žrtve, sankcioniranje storilca, mednarodna primerjava, zgodovinski pregled in obravnava nasilja v družini, kazniva dejanja nasilja v družini, prekrški nasilja v družini Published in ReVIS: 23.08.2018; Views: 3304; Downloads: 190 Full text (2,09 MB) |
9. Privolitev pri medicinskih posegih v okviru kazenskega prava : magistrsko deloPatricija Kolenko, 2017, master's thesis Abstract: Za vsak medicinski poseg je potrebna veljavna privolitev pacienta oziroma njegovega zakonitega zastopnika, kadar ta ni sposoben sam podati veljavne privolitve. Institut privolitve pri medicinskih posegih je zagotovljen s petintridesetim členom Ustave Republike Slovenije, kjer je opisano varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic oziroma pravica do samoodločbe. Privolitev pri medicinskih posegih je opisana v sedmem poglavju Zakona o pacientovih pravicah. Kazenski zakonik (KZ-1E) institut privolitve v medicinske posege opisuje v 125. členu, izključitev kaznivega dejanja pri telesnem poškodovanju s soglasjem poškodovanca. Privolitev lahke telesne poškodbe ni protipravna, če poškodovanec privoli vanjo. Prav tako naklepna povzročitev hude telesne poškodbe ali posebno hude telesne poškodbe ni protipravna, če je poškodovanec vanjo privolil. Magistrsko delo obravnava institut privolitve pri medicinskih posegih v okviru kazenskega prava. S prikazom razmerja med Zakonom o pacientovih pravicah in Kazenskim zakonikom poskuša prikazati ureditev instituta privolitve, ki je v Sloveniji veljavna danes. Z opisom instituta privolitve, pogojev za veljavno privolitev v medicinski poseg ali zdravstveno oskrbo in različnih oblik privolitve (hipotetična privolitev, domnevna privolitev, nadomestna privolitev) sem poskušala potrditi zadani hipotezi: privolitev v medicinski poseg izključuje njihovo protipravnost ter nujnost medicinskih posegov zmanjšuje pomen obstoja privolitve v okviru kazenskega prava. Keywords: medicinski posegi, privolitev, odločanje, kazniva dejanja, kazensko pravo, magistrske naloge, bolonjski program Published in ReVIS: 17.08.2018; Views: 3553; Downloads: 206 Full text (1,02 MB) |
10. Taktika dela mobilnih kriminalističnih oddelkov : magistrsko deloRenato Butinar, 2017, master's thesis Abstract: V magistrskem delu opisujem nastanek in zgodovinski razvoj kriminalističnih in policijskih enot, ki so v prvi vrsti namenjene za boj proti kriminalu, njihovo sestavo, opremo, usposabljanje in operativno delovanje. Predstavljam njihovo sedanjo organiziranost, namen ustanovitve, naloge, usposobljenost in način izvajanja operativnih nalog - seveda v okviru, ki ne škoduje operativnemu delovanju in prepoznavnosti teh enot in posameznikov zaradi tajnosti določenih postopkov in podatkov. Opravil sem primerjavo pri kadrovanju, usposabljanju, operativnem opravljanju nalog in medsebojnem sodelovanju na prej navedenih področjih. Izhodišče za pisanje so notranje organizacijske enote policije, ki predstavljajo prvo obrambno linijo v boju proti organiziranemu kriminalu v državi in "udarno moč" slovenske kriminalistične in uniformirane policije. Enote medsebojno sodelujejo pri usposabljanju na področju policijske taktike, pri reševanju najzahtevnejših varnostnih dogodkov in pojavov ter pri urejanju varnostnih razmer na območju celotne države. Pri delu sem se omejil na dve policijski nalogi, ki najhuje posegata v človekove pravice in temeljne svoboščine, intimo in dostojanstvo. Pri izvedbi teh nalog policija ni samostojna, ampak potrebuje dovoljenje drugega pristojnega organa pregona. Ti nalogi sta: prijetje in odvzem prostosti (z nasilnim vstopom v tuje stanovanje ali druge prostore in dinamično prijetje) ter izvajanje prikritega preiskovalnega ukrepa -tajnega opazovanja. Sodelovanje teh enot je ključnega pomena za zakonitost, strokovnost, upravičenost in pravočasnost pri uspešnem boju zoper organiziran kriminal ter pri raziskovanju hudih kaznivih dejanj. Vsaka enota je za svoje področje dela ustrezno tehnično opremljena in strokovno usposobljena. Ugotovljene so določene pomanjkljivosti pri taktiki in metodiki dela, neustrezno, pomanjkljivo in neurejeno področje materialno-tehničnih sredstev ter nedorečene odgovornosti posameznikov pri vodenju in odločanju o načinu dela in izvajanju operativnih nalog obravnavanih enot. Predlagane rešitve so z raziskavo taktike in metodike ter primerjavo dela razložene in utemeljene. Slovenske enote sem primerjal s primerljivima enotama Republike Avstrije in Republike Nemčije. Primerjava zajema način kadrovanja, usposabljanja, taktiko in metodiko dela, opremo ter njuno sistemizacijo v okviru policije. Keywords: kriminalistika, policijska taktika, kazniva dejanja, organizirani kriminal, Slovenija, Avstrija, Nemčija, magistrske naloge, bolonjski program Published in ReVIS: 16.08.2018; Views: 3794; Downloads: 391 Full text (1,21 MB) |