Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


41 - 50 / 191
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
41.
Podpora partnerja v poporodnem obdobju
Maša Krkovič, 2023, not set

Abstract: V diplomski nalogi najprej opišemo poporodno obdobje ter hormonske, telesne in psihološke spremembe, ki se dogajajo v telesu mater, s čimer sta povezana boljše razumevanje obdobja po rojstvu otroka in počutje matere. Nato se osredotočimo na podporo materi v tem obdobju, predvsem s strani partnerja. Začnemo s podporo v nosečnosti, ki je dober temelj za podporo po rojstvu otroka, v nadaljevanju pa raziščemo vrste in načine podpore, s katero partner (in drugi) pomagajo materi v tem obdobju. Namen diplomske naloge je ugotoviti, katere vrste podpore matere prejemajo od svojih partnerjev, kako je (ne)prejemanje podpore s strani partnerja povezano s počutjem matere ter kako matere izražajo svoje potrebe partnerju. Velikokrat mislimo, da je podpora partnerja samoumevna in pravilna, vendar to ne drži, saj je veliko dejavnikov, ki so pomembni za razumevanje potreb in njihovo realizacijo. Ko podpore ni dovolj oziroma ni ustrezna, to vpliva na počutje matere. Velik pomen pri reševanju tega problema ima odprta in odkrita ter ustrezna komunikacija. Podpora partnerja pa ni edina, saj podpora drugih, kot so prijatelji in družinski člani, pomeni velik doprinos k dobremu počutju matere. Z intervjuji, ki smo jih opravili s šestimi intervjuvankami, smo ugotovili, da je podpora velikega pomena za počutje matere, saj (ne)prejemanje podpore negativno vpliva na počutje in partnerski odnos ter doživljanje stresa in drugih sprememb v tem obdobju. Ugotovili smo tudi, da je pomanjkanje komunikacije dejavnik, ki vpliva na razumevanje, prošnjo po pomoči in nudenje podpore.
Keywords: Poporodno obdobje, spremembe v poporodnem obdobju, podpora partnerja, potrebe, komunikacija, počutje, mama, partner.
Published in ReVIS: 29.09.2023; Views: 1055; Downloads: 50
.pdf Full text (1,00 MB)

42.
43.
VOHALNI MARKETING ZA BLAGOVNO ZNAMKO PODJETJA KOT NAČIN NEVERBALNE KOMUNIKACIJE: ŠTUDIJA PRIMERA SLOVENIJE IN ITALIJE
Jasmina Kozel Harley, 2023, not set

Abstract: Raziskava obravnava mednarodni vidik blagovne znamke podjetja za različne narode s pomočjo vonja – vohalnega marketinga (AromaLogo) – kot enega od kanalov neverbalne komunikacije. AromaLogo je unikaten vonj, kreiran s pomočjo eteričnih olj glede na zgodbo podjetja, njegovo vizijo, cilje, celostno grafično podobo in želen vpliv na ljudi. Raziskava vključuje gradnjo teoretičnega okvira, kjer smo na podlagi analize poslovnih kultur (Slovenije in Italije), po Hallu, Hofstedeju ter analizi GLOBE ter povezovanju teme vohalnega marketinga, kot predstavitev blagovne znamke podjetja za različne narode, iskali nove dimenzije, ki povezujejo NVK, kulturo in vohalni marketing. V kvalitativnem delu, ki smo ga naredili s pomočjo dveh fokusnih skupin, slovenske in italijanske, smo analizirali vohalni marketing – AromaLogo kot enega od načinov neverbalne komunikacije in ugotavljali njegovo primernost za predstavitev blagovne znamke podjetja ter njegovega vpliva na različne narode. Raziskovali smo tudi razlike med slovensko in italijansko poslovno kulturo ter določali smernice za poslovanje z vohalnim marketingom kot delom neverbalne komunikacije in kot delom blagovne znamke. Ugotovili smo, da zaznava vonja ni povezana s kulturo, ampak z osebnostno lastnostjo. Ločevanje med naravnimi in sintetičnimi vonji ni povezano s kulturo, zaznava vonja drugih blagovnih znamk ni povezana s kulturo. Unikaten vonj podjetja – AromaLogo ni povezan s kulturo države, vonj vpliva na koncentracijo, vzdušje in zaznavo prostora. Pri vplivu vonja na ljudi ni signifikantne razlike med slovensko, italijansko in indijsko kulturo. Obe kulturi sta občutljivi za neverbalno komunikacijo pri drugih kulturah in zaznavata vonj kot enega od elementov neverbalne komunikacije.
Keywords: vohalni marketing – AromaLogo, eterična olja, neverbalna komunikacija, različni narodi, Slovenija, Italija
Published in ReVIS: 01.07.2023; Views: 1241; Downloads: 81
.pdf Full text (1,91 MB)

44.
Prednosti in slabosti dela na domu v javni upravi : magistrska naloga
Marjeta Kastelic Valentinčič, 2022, master's thesis

Keywords: delo na domu, javna uprava, motivacija, komunikacija, COVID-19
Published in ReVIS: 20.03.2023; Views: 1769; Downloads: 80
.pdf Full text (1,35 MB)

45.
Razvoj programskih rešitev na arhitekturi mikrostoritev : diplomska naloga
Miha Mlinar, 2022, undergraduate thesis

Keywords: mikrostoritve, komunikacija, namestitev, razvoj, diplomsko delo
Published in ReVIS: 09.02.2023; Views: 1434; Downloads: 46
.pdf Full text (1,16 MB)

46.
Vključujoče delovne okolje za boljše medpoklicno sodelovanje v zdravstvu : doktorska disertacija
Danijela Kralj, 2022, doctoral dissertation

Abstract: Značilnost današnje družbe so kompleksni problemi in izzivi v naravnem okolju in družbenem prostoru. V teh dinamičnih in negotovih razmerah se je zdravstvo razvilo in se razvija kot čedalje bolj kompleksen sistem. Za učinkovitost zdravstvenega sistema, zdravstevnih ustanov, osebja, procesov in procesnih timov že dolgo več ne zadošča tradicionalno razmišljanje in delovanje. Kajti tudi zdravstvo ne more več brez interdisciplinarnega, medpodročnega in vključujočega povezovanja in sodelovanja. V povezavi s tem je vse bolj izrazita potreba po novih poklicnih znanjih in veščinah, pristojnostih in kompetencah ter enakih možnostih za vključujoče medpoklicno sodelovanje. Čeprav je ta pristop v svetu že uveljavljen, v Sloveniji o tem ni prav veliko znanstvenih del. Obravnavana tema Vključujoče delovno okolje za boljše medpoklicno sodelovanje v zdravstvu s celostnim in povezljivim, integrativnim pristopom ter rezultati teoretičnega in empiričnega dela je zato edinstven in izviren prispevk k nadaljnjemu proučevanju tega modela. Slednji prihaja v času institucionalnih napovedi o velikih spremembah zdravstvenega sistema in povečanju odpornosti po krizi s pandemijo COVID-19. S tem ima pričujoče doktrosko delo še dodano in uporabno (apliaktivno) vrednost. S prevladujočo teorijo normativne integracije, institucionalizacije in socializacije smo omenjeni model eksperimentalno že preizkusili v zdravstvu. Njegov okvir zajema teoretični in empirični del. Ugotovitve poudarjajo pomen vključujočega delovnega okolja za medpoklicno sodelovanje v zdravstvu. Na nov in učinkovitejši način kažejo na tako rekoč še ne povsem odkrit transformacijski potencial, ki z izboljšanjem medpoklicnega sodelovanja hkrati prispeva k večji odpornosti in prilagodljivosti zdravstva v današnjih razmerah visoke negotovosti s tveganji novih bolezni in pandemij ter odklonskih ravnanj ljudi. Na podlagi rezultatov v empiričnem delu raziskovanja smo tako s teoretičnega kot z uporabnega (aplikativnega) vidika potrdili, da pri tej doktorski disertaciji z naslovom Vključujoče delovno okolje za boljše medpoklicno sodelovanje v zdravstvu gre za nov in učinkovitejši pristop k izboljšanju medpoklicnih odnosov v zdravstvu.
Keywords: komunikacija, medpoklicno sodelovanje, vključujoče delovne okolje, vključujoče vodenje, vključujoča organizacijska klima
Published in ReVIS: 12.01.2023; Views: 1696; Downloads: 111
.pdf Full text (2,81 MB)

47.
Notranji dialog medicinske sestre ob komunikaciji z verbalno nasilnim pacientom : magistrska naloga
Romana Zupan, 2022, master's thesis

Abstract: Medicinska sestra je strokovnjakinja na področju zdravstvene nege in je na primarnem nivoju zdravstva vključena v primarno oskrbo pacientov, s katerimi s spoštljivim in empatičnim komuniciranjem vzpostavlja zaupen profesionalen odnos. Ker je pogosto prva, s katero pacienti in svojci prihajajo v kontakt, je med zdravstvenimi delavci najpogosteje izpostavljena verbalnemu nasilju. Namen magistrske naloge je ugotoviti, kakšen je notranji dialog medicinske sestre ob komunikaciji z verbalno nasilnim pacientom, kakšna sta ob tem tendenca vedenja in njena čustva. Z namenom odgovoriti na zastavljena raziskovalna vprašanja v prvem delu opišemo teoretična izhodišča, ki jih preverimo v empiričnem delu s kvalitativno raziskavo. V polstrukturiranem intervjuju je sodelovalo osem medicinskih sester, ki opravljajo delo ambulantne medicinske sestre in imajo izkušnjo verbalnega nasilja. Rezultati raziskave so pokazali, da se pri vseh intervjuvanih medicinskih sestrah ob komunikaciji z verbalno nasilnim pacientom pojavi notranji dialog, ki se ga medicinske sestre zavedajo, a ga ne ubesedijo. Najpogosteje je imel družbenoocenjevalno funkcijo in negativno naravnanost, vendar so ga večinoma zmogle prekiniti in se profesionalno odzvati s spoštljivo in empatično komunikacijo. Ob tem so prepoznale zdrava negativna čustva, ki so jih vodila v funkcionalno vedenje z namenom pomagati pacientu. Najpogosteje so opisale razočaranje, jezo in strah, ki so jim še po dogodku povzročali stisko in stres. Izrazile so potrebo po opolnomočenju za uspešnejše obvladovanje komunikacije z verbalno nasilnim pacientom, saj so izpostavile izkustveno izobraževanje, krepitev medsebojnih odnosov in sodelovanja.
Keywords: medicinska sestra, komunikacija, verbalno nasilje, notranji dialog, čustva, vedenje, magistrske naloge
Published in ReVIS: 09.01.2023; Views: 1332; Downloads: 101
.pdf Full text (2,31 MB)

48.
Medkulturna komunikacija: študija primera čezmejnega sodelovanja na območju Mestne občine Nova Gorica in Občine Gorica : magistrska naloga
Tea Podobnik, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi obravnavamo kulturne in jezikovne razlike med Slovenci in Italijani ter zgodovinske dejavnike, ki najbolj vplivajo na čezmejno sodelovanje med njimi. Osredotočili smo se na območje Mestne občine Nova Gorica in Gorica, saj je tukaj čezmejno sodelovanje zelo razvito na političnem, institucionalnem in gospodarskem področju, zato je potreba po razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na odnose sodelujočih, ki izhajajo iz različnih kultur, še toliko večja. Nekoč enotno območje je danes razdeljeno med dve državi, Italijo in Slovenijo. Oba naroda pa sta tu sobivala že od nekdaj in odnosi med njima so se skozi zgodovino spreminjali. Da bi lahko razumeli današnje stanje, je bilo torej potrebno pogledati tudi zgodovinski razvoj dogodkov. Pri raziskovanju smo uporabili kvalitativno metodo. Z analizo obstoječe znanstvene literature smo na osnovi medkulturnih in jezikovnih modelov štirih izbranih znanstvenikov opredelili kulturne in jezikovne razlike, ki lahko vplivajo na interakcijo v procesih čezmejnega sodelovanja. S podatki pridobljenimi v fokusni skupini pa smo ugotavljali, kako te razlike vplivajo na čezmejno sodelovanje v praksi, pri izvedbi skupnih projektov. Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti bistvene kulturne in jezikovne razlike med Slovenci in Italijani, ki definirajo dinamiko čezmejnega sodelovanja in lahko negativno vplivajo na komunikacijo med njimi. V nadaljevanju smo razvili model usposabljanja, ki bo lahko služil izvajalcem usposabljanj za pripravo programa za zaposlene na področju čezmejnega menedžmenta. Namen usposabljanja je na praktičnih primerih predstaviti ugotovljene razlike, da jih lahko udeleženci spoznajo, razumejo, se jih zavedajo in upoštevajo pri medsebojni čezmejni komunikaciji. Ciljna skupina usposabljanja so predvsem tisti, ki se pri svojem vsakodnevnem delu srečujejo s pripadniki druge kulture na obravnavanem čezmejnem območju.
Keywords: Slovenija, Italija, Nova Gorica, Gorica, čezmejno sodelovanje, medkulturnost, komunikacija, magistrske naloge
Published in ReVIS: 06.01.2023; Views: 1530; Downloads: 91
.pdf Full text (2,45 MB)

49.
50.
Search done in 0.22 sec.
Back to top