Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: V doktorski disertaciji z naslovom »Zadovoljstvo pacientov v zobozdravstvu kot sociomedicinski fenomen« obravnavamo zaznave pacientov v zvezi z zobozdravstveno oskrbo in ugotavljamo, kateri izmed preučevanih dejavnikov ima odločujoč vpliv na zadovoljstvo stomatoloških pacientov. Podrobno evalviramo, kako pacienti ocenjujejo zadovoljujočo zobozdravstveno oskrbo in čemu dajejo največji pomen. Zanima nas, ali je zanje ključna zobozdravnikova strokovnost, njegova osebnost ali zobozdravniška organiziranost. Hkrati ugotavljamo, kako na raven njihovega zadovoljstva in na razbremenitev strahu pred zobozdravniškimi posegi vplivata vljudnost in ustrezna komunikacija zobozdravnika. Nadalje analiziramo vpliv stroškov za zobozdravstveno oskrbo na raven zadovoljstva uporabnikov in iščemo odgovor na vprašanje, ali obstaja povezava med vrsto zobozdravstvenih težav, zaradi katerih pacienti sploh iščejo pomoč zobozdravnika in njihovo oceno zadovoljstva z zobozdravstvom. Ugotavljamo tudi, kakšno je zadovoljstvo anketirancev glede na tip izvajalca zobozdravstvenih storitev (javno zobozdravstvo v zdravstvenih domovih, javno zobozdravstvo s koncesijo in čisto zasebništvo oziroma samoplačniško zobozdravstvo) približno dvajset let po uvedbi privatizacije na področju zobozdravstva. Merski instrumenti, ki smo jih uporabili, so mednarodni, standardizirani vprašalniki o zadovoljstvu ter so specifični za zobozdravstveno področje in omogočajo primerljivost aktualnosti spoznanj o naravi in dejavnikih, ki vplivajo na raven zadovoljstva pacientov z zobozdravstvom. Na podlagi analize dejavnikov, ki so se izkazali kot pomembnejši dejavniki za zadovoljstvo in na podlagi preverjene kolinearnosti smo izdelali model, ki je zajemal tako vidike profesionalnosti in sposobnosti zaposlenih, tehnično dovršenost in opremljenost, odnos zaposlenih, upoštevaje prijaznost, uslužnost individualno pozornost, razlago postopkov, dostopnost, komunikacijo, prilagodljivost, odzivnost, zanesljivost, zaupanje, ugled in kredibilnost kot tudi vpliv okolja in izkušenj z drugimi ponudniki. Rezultati kažejo, da so s skupno oceno zadovoljstva v zadnjih dvanajstih mesecih najmočneje pozitivno korelirale strokovnost zobozdravnikov, sočutnost, čas, ki ga namenijo pacientom, razlaga postopkov zdravljenja, prijazno vzdušje in odprava bolečin oziroma brezbolečinsko delo. Negativno pa so vplivali dostopnost zobozdravnika zunaj delovnega časa, seznanjenost z zadnjimi kliničnimi dosežki ter izobrazba anketirancev. Rezultati, ki so nas najbolj presenetili, se nanašajo na zadovoljstvo anketirancev z različnimi tipi izvajalcev zobozdravniških storitev približno dvajset let po uvedbi privatizacije v zdravstvu. V nasprotju z do zdaj narejenimi študijami smo namreč ugotovili, da so anketiranci najbolj zadovoljni z zobozdravniki v zdravstvenih domovih, sledijo pa jim samoplačniški zobozdravniki oziroma koncesionarji, med katerimi ni bilo pomembnih razlik.
Keywords: storitve, komunikacija, strah, zadovoljstvo, zobozdravstvo, zdravstvena dejavnost, zobozdravstvena dejavnost, zobozdravnikova strokovnost, osebnost
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1426; Downloads: 79
Full text (2,03 MB)

Abstract: Pričujoča magistrska naloga se posveča reševanju konfliktov v partnerskem odnosu. Omenjena tema nas je pritegnila iz več razlogov. Menimo, da sta veliko število razvez v naši družbi ter vse večje nezadovoljstvo v partnerskih odnosih največkrat posledica nerazrešenih konfliktov med partnerjema. Dejstvo je, da nerazrešeni partnerski konflikti, ki se odražajo v obliki potlačenih čustev (jeze, žalosti), slabo vplivajo na psihofizično zdravje posameznika in na kvaliteto njegovega življenja. Ker se tudi sami srečujemo s konflikti v partnerskem odnosu (le-ti so po našem mnenju neizbežni), smo želeli raziskati, kako pari rešujejo konflikte, ki nastanejo med njimi, in v čem vidijo smisel reševanja le-teh. Obenem nas je zanimalo, kako sprotno reševanje konfliktov vpliva na nadaljnji partnerski odnos. V teoretičnem delu so predstavljeni pojem partnerskega odnosa in razvoj le-tega, izražanje čustev in osnovnih človekovih potreb v odnosu ter pojem partnerskega konflikta skozi posamične stopnje in njegovo razreševanje. Nadalje je nekoliko podrobneje predstavljen model kognitivne terapije pri reševanju partnerskih konfliktov. V naši raziskavi smo izvedli sedem strukturiranih intervjujev med pari, pri čemer smo intervjuvali tri ženske in štiri moške kot predstavnike posameznega para. Vsak izmed njih je dobil trinajst enakih vprašanj, ki so se nanašala na partnerski odnos, partnerski konflikt, reševanje partnerskega konflikta ter na vzdušje med partnerjema ob nastalem konfliktu. Na koncu sledi empirični del. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati analize, preko katerih lahko vidimo, da intervjuvani pari povečini nimajo večjih burnih prepirov v medsebojnih odnosih, pač pa manjše prepire, ki jih običajno rešujejo s pogovorom, nekateri tudi z umikom. Sprotno reševanje konfliktov vidijo pari kot veliko priložnost za nadaljnji razvoj samega odnosa in njegovo pozitivno rast. Obenem pari v tem odkrijejo najgloblji smisel reševanja medosebnih konfliktov.
Keywords: partnerski odnos, konflikt, viri konflikta, čustva, reševanje konflikta, komunikacija, osebnostna rast
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1531; Downloads: 103
Full text (991,87 KB)

Abstract: Za vzpostavitev in vzdrževanje dobrih medosebnih odnosov je pomembna ustrezna komunikacija. Kateri tip komunikacije bomo izbrali, je odvisno od situacije in udeležencev v pogovoru. Z asertivno komunikacijo lahko brez problema vzpostavimo dobro komunikacijo. Če se želimo naučiti zavestno asertivno komunicirati, imamo na voljo tehnike asertivnosti, ki nam pripomorejo k učinkovitejši komunikaciji. Pri asertivni komunikaciji se znamo uveljaviti, stati za svojimi željami, potrebami in spoštovati sebe ter druge udeležence v pogovoru. Udeležencem v pogovoru ne škodujemo, temveč jih spoštujemo. Namen diplomske naloge je predstaviti komunikacijo v medosebnih odnosih in nato podrobneje asertivnost, ki je ključnega pomena za vzpostavitev in ohranjanje dobrih medosebnih odnosov. Cilj naloge je ugotoviti ali so ljudje seznanjeni s pojmom asertivnost, ali so moški ali ženske bolj asertivni ter kateri stil komuniciranja prevladuje pri obeh spolih. Za pridobitev rezultatov raziskave smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodologijo. Uporabljen je bil vprašalnik avtorice Marie Joseph Chalvin iz knjige »Kako preprečiti konflikte«. Vprašalnik je bil sestavljen iz 60 trditev. Vsaka trditev je predstavljala primer enega od stilov komuniciranja (agresivno, pasivno, manipulativno in asertivno komuniciranje). Rezultati so pokazali, da 75,7 % anketirancev pozna pojem asertivnost. Razlike v asertivnosti med spoloma so minimalne. Asertivno komuniciranje prevladuje pri obeh spolih. Poleg asertivnega komuniciranja, pri moških prevladuje manipulativni stil, pri ženskah pa je bilo, na podlagi drugih raziskav, pričakovati, da bo prevladoval pasivni stil. Vendar pa se je v naši raziskavi izkazalo ravno nasprotno, prekrivata se agresivni in manipulativni stil komuniciranja.
Keywords: komunikacija, medosebni odnosi, stili komuniciranja, asertivnost, tehnike asertivnosti, diplomske naloge
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1673; Downloads: 266
Full text (1,39 MB)

Abstract: Raziskava se ukvarja s kulturnimi razlikami med Slovenijo in Kitajsko v poslovni sferi, kakor jih doţivljajo in odpravljajo intervjuvani slovenski poslovneţi. Prvi del naloge predstavlja teoretični okvir raziskave, kjer smo obravnavali kompleksnost pojma kultura, ovire medkulturne komunikacije ter predstavili kulturne dimenzije po Hofstedeju, Trompenaarsu, Hallu ter Lewisu. Zadnji del tega dela naloge predstavlja krajši opis slovenske in kitajske nacionalne in poslovne kulture z nekaterimi poudarki. Temu sledi analiza zbranega gradiva, ki temelji predvsem na omenjenih kulturnih dimenzijah in nekaterih ključnih konceptih kitajske poslovne in ekonomske kulture. Največja kulturna razdalja med drţavama se je pokazala pri odnosu do časa, razdalji v moči in stopnji izogibanja negotovosti, ki povzročajo največ nesporazumov in nerazumevanja na slovenski strani. Tem se pridruţi še poudarek na omreţjih, varovanju obraza in uglajenem vedenju. V slovenskih podjetjih se zavedajo različnosti poslovnih sfer obeh deţel, vendar se kulturna občutljivost posameznikov razlikuje. Kitajskim poslovnim partnerjem se večinoma prilagodijo in kaţejo zanimanje za kitajsko kulturo, čeprav se ne vedno vţivijo v vse njene posebnosti.
Keywords: poslovna kultura, ekonomska kultura, kulturne dimenzije, medkulturna komunikacija, Slovenija, Kitajska, polstrukturirani intervju
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 1378; Downloads: 105
Full text (1,07 MB)

Abstract: Magistrska naloga »Vpliv kulture na poslovanje mednarodnih podjetij z analizo kulturnih vzorcev menedžerjev na Hrvaškem in v Sloveniji«, v svojem teoretičnem delu predstavlja in ponuja vpogled v premnoge definicije kulture, nacionalne kulture, organizacijske kulture, etike ter drugih prvin, ki so ključnega pomena za tvorjenje osnovnih vzorcev poslovanja posameznika v določeni družbi. Preko navedenih tipologij in opredelitev smo zajeli tiste, ki se nam za nalogo zdijo bistvene. Medtem ko v teoretičnem delu govorimo o kulturnih prvinah, ki so bistvenega pomena za ozadje naših značajskih ter s tem tudi poslovnih interakcij, si v praktičnem delu lahko pobliže ogledamo, kako dve nacionalni kulturi komunicirata med seboj in sodelujeta v mednarodnem podjetnem okolju. Pri tem želimo izpostaviti in opredeliti interakcije med obema državama. Delo prispeva k obsegu že opravljenih raziskav o medkulturnem komuniciranju, s svojim praktičnim delom pa ponuja vpogled v medkulturne odnose v komuniciranju hrvaške in slovenske regije. Raziskave z rezultati takšnega tipa so še vedno v manjšini, saj gre za dve, na prvi pogled težko opredeljivi področji glede definiranja medsebojnih odnosov. Prav zaradi dileme o tem, ali so sosedski medkulturni odnosi pozitivni ali ne, raziskava služi za potrditev dejstva, da neposredna geografska bližina dveh različnih kultur lahko omogoča konstanten osebni stik, ki se v raziskavi izkaže za ključnega pri kvaliteti komuniciranja in posledično dobrih poslovnih rezultatov podjetja. S praktičnim delom ter končnimi ugotovitvami opredelimo tudi obe kulturi glede na različne navedene tipologije in teorije, ki se v teoretičnem delu nanašajo na kulturo in tipe organizacijskih kultur. Tako pridobimo tudi strokovno opredeljen pogled na kulturne vzorce menedžerjev dveh regij podjetja Henkel.
Keywords: kulturna pogojenost, organizacijska kultura, medkulturna komunikacija, mednarodna korporacija, Henkel
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 6776; Downloads: 76
Full text (1,02 MB)