51. Učinkovitost pravnega sredstva pred Evropskim sodiščem za človekove praviceLara Kodran, 2021 Abstract: Evropsko sodišče za človekove pravice v skladu z načelom subsidiarnosti na mednarodni ravni skrbi za varstvo posameznikovih temeljnih pravic, saj zagotavljanje varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v prvi vrsti predstavlja ključno nalogo in odgovornost vsake države članice Sveta Evrope, da se v nacionalnem in tudi mednarodnem prostoru lahko smatra za demokratično in pravno državo. Zaradi prevelike obremenjenosti Evropskega sodišča in tendence v smeri dejstva, da to Sodišče še naprej obdrži svojo odločilno vlogo pri zagotavljanju in varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin širom evropskega kontinenta, so bili uvedeni novi kriteriji, ki so posameznikom omejili dostop do Strasbourškega sodišča. Na Evropsko sodišče se tako obračajo tisti posamezniki, ki pred domačimi sodišči niso uspeli dokazati kršitev svojih konvencijskih pravic in svoboščin. Države članice Sveta Evrope pa nosijo obveznost, da sodbe, pri katerih se pojavljajo kot kršiteljice, pravilno izvršijo v nacionalnem pravnem redu, saj izvrševanje sodb Evropskega sodišča predstavlja enega od ključnih dejavnikov, od katerega je odvisna učinkovitost evropskega pravega sredstva. Za nadzor nad izvrševanjem sodb strasbourškega sodišča je v prvi vrsti pristojen Odbor ministrov, ki kot politično telo, za izvajanje učinkovitega nadzora, potrebuje kooperacijo ostalih organov Sveta Evrope. Kadar pa država podpisnica Evropske konvencije, sodbe Evropskega sodišča ne more ali ne želi izvrši v nacionalnem pravnem redu, ima posameznik delno odprto možnost, da se ponovno obrne na konvencijske organe.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, učinkovitost evropskega pravnega sredstva, izvrševanje sodb ESČP, kriteriji dopustnosti zadeve pred ESČP
Published: 16.12.2021; Views: 1099; Downloads: 84
 Fulltext (745,94 KB) |
52. Analiza sodbe ESČP glede nošenja verskih oblačil – Dakir proti BelgijiŽan Žalec, 2021 Abstract: Vprašanja verske svobode, nošenja oz. prepovedi verskih oblačil in islamska radikalizacija postajajo vedno bolj pogosta v evropski in slovenski družbi. Že desetletje vse več evropskih držav sprejema omejitve glede nekaterih verskih oblačil, osredotočajo pa se predvsem na ženska islamska oblačila, kot so burka, hidžab in nikab. Glavni argumenti za prepoved teh oblačil vključujejo enakost spolov, varnost in spoštovanje temeljnih človekovih pravic. Bistvo raziskave v magistrskem delu je analiza zadnje sodbe ESČP glede nošenja verskih oblačil. V sodnem primeru Dakir proti Belgiji je gospa Dakir izpodbijala podzakonski akt, ki so ga sprejele tri belgijske občine. Le-ta je prepovedoval nošenje oblačil, ki zakrivajo obraz na javnih mestih, gospa Dakir pa je trdila, da ji ta določba omejuje pravico do veroizpovedi. Magistrsko delo temelji na pogovoru s strokovnjakom s področja verskih oblačil oz. s poslancem Državnega zbora mag. Brankom Grimsom. S pomočjo raziskovanja smo prišli do ugotovitve, da islamske verske prakse niso skladne z EKČP. Razlog, da lahko znotraj EU prihaja do različnih pravnih standardov, je pozitivno polje proste presoje, ki določa, da imajo nacionalna sodišča prosto presojo nekaterih pravic glede na kulturo in običaje na nekem regionalnem področju. Cilj magistrskega dela je vključevanje rezultatov analiz v vsakodnevno strokovno in laično razpravo. Poglobljena analiza zakonodaje držav Evropske unije na področju verskih oblačil bi lahko predstavljala odlično osnovo za pripravo zakonodaje na tem področju v Sloveniji.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija za človekove pravice, verska oblačila, islam, pozitivno polje proste presoje
Published: 30.12.2021; Views: 1073; Downloads: 124
Fulltext (1,53 MB) |
53. Sovražni govor v sodbah Evropskega sodišča za človekove praviceAna Čermelj, 2021 Abstract: V uvodnem delu predstavimo pomen prava, zgodovinska ozadja in razvoj razumevanja varstva vrednot, torej bistva prava. Čemu se uporablja, čemu služi in kako ga je smiselno razlagati, da bo svoje poslanstvo v najboljši možni meri izvrševalo. Prvi del omogoča globlje, vsebinsko razumevanje odločitev Evropskega sodišča v zvezi z obravnavanima 10. in 17. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V osrednjem delu analitično vsebinsko predstavimo 36 sodb ESČP v zvezi z zlorabo pravice do svobode izražanja. Analitično soočenje vsebine sodb s pravno teorijo ter strnjeno in kronološko urejena predstavitev sodb, glede na določeno problemsko polje znotraj omenjene sodne prakse, prikaže razvoj koncepta uporabe »sovražnega govora« od opisne opredelitve le-tega, torej ne neposredno uporabljenega izraza, do neposredne uporabe besedne zveze »hate speech« v zadevi Carla Jóhanna Lilliendahla proti Islandiji. V zaključku predstavimo pobudo uvedbe evropske definicije sovražnega govora in razjasnimo prihodnji pristop ESČP pri obravnavi zadev v zvezi s sovražnim govorom. Opredelimo in na primeru sodb prikažemo, zakaj bo ESČP v novejših sodnih praksah, pri meritorni razlagi zadevo postavilo v ustrezen (širši) kontekst prej, kot se oprlo na posamične sovražne besede in da bo nasploh dalo prednost meritorni obravnavi pred uporabo 17. člena, ki ostaja omejen na izjemne, skrajne primere, ko je »takoj očitno«, da je svoboda izražanja zlorabljena v namene, ki so v jasnem nasprotju z vrednotami Konvencije. Pristop ESČP temelji na zavedanju nujnosti spoštovanja pravice do svobode izražanja v demokratični, pluralni družbi, upoštevajoč najvišjo vrednoto, človekovo dostojanstvo
Found in: ključnih besedah
Keywords: Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, sovražni govor, svoboda izražanja, človekovo dostojanstvo
Published: 24.02.2022; Views: 1101; Downloads: 126
Fulltext (1,61 MB) |
54. Častni konzuli kot del konzularne mrežeManca Ogorevc, 2021 Abstract: Beseda diplomacija izhaja iz grške besede diploma, ki je pomenila dvakrat prepognjeno listino, v stari Grčiji pa so besedo diploma uporabljali za poslanike, ki so predstavljali vladarja oz. oblast svojega mesta v tujem mestu. Del diplomacije predstavlja tudi konzularna diplomacija, ki je opredeljena kot diplomacija, ki jo izvajajo bodisi karierni konzuli bodisi častni konzul ali drugi konzularni predstavniki, ki opravljajo različna konzularna opravila. Konzularna diplomacija sicer ne more nadomestiti klasične diplomacije, lahko pa jo kakovostno dopolni ter v ekonomskem pogledu tudi bistveno poceni, kar je pri omejenih sredstvih za izvajanje zunanje politike, predvsem manjših držav, kot je Slovenija, bistvenega pomena. Prednost konzularne diplomacije je med drugim tudi v tem, da so konzuli neposredno povezani z okoljem, v katerem delujejo, zato tudi dobro poznajo državo sprejemnico in državo pošiljateljico. Posebno mesto imajo v tej opredelitvi častni konzuli, ki svoje delo opravljajo častno, torej za svoje delo niso plačani in so izbrani med uglednimi, po navadi premožnimi osebami, ki so lahko državljani države sprejemnice ali pa državljani države pošiljateljice. Ker častni konzuli opravljajo vedno več nalog, prejemajo več zadolžitev in se njihovo število tudi stalno povečuje, bi veljalo njihovo imenovanje in položaj doreči in urediti, predvsem pa celostno opredeliti njihove, pravice, imunitete in zadolžitve.
Found in: ključnih besedah
Keywords: častni konzularni funkcionarji, naloge konzularnih funkcionarjev, konzularni odnosi, imenovanje častnih konzulov, Dunajska konvencija o konzularnih odnosih
Published: 24.03.2022; Views: 753; Downloads: 0 |
55. Koncept »zločini zoper človečnost« od Nürnberga do osnutka konvencije ILCAna Ademoski, 2021 Abstract: V diplomski nalogi je predstavljen razvoj koncepta »zločini zoper človečnost« v zadnjih petinsedemdesetih letih. V prvem delu diplomske naloge je kronološko predstavljeno dogajanje prve in druge svetovne vojne, ki je neločljivo povezano s samim potekom sojenj v Nürnbergu in sojenj v Tokiu. Predstavljeni so zločini, ki so zaznamovali nekdanjo Jugoslavijo in ob približno istem času tudi Ruando. Sledi obravnavanje odgovora mednarodne skupnosti na dejanja iz devetdesetih let s pomočjo Rimskega statuta in ustanovitvijo Mednarodnega kazenskega sodišča ter predstavitev vloge ILC v najnovejšem poskusu dokončnega definiranja koncepta ter pravnoformalnega pogleda na samo preganjanje in kaznovanje storilcev za kazniva dejanja zločinov zoper človečnost. V diplomski nalogi sta v večjem delu uporabljeni deskriptivna in zgodovinska metoda, v manjšem obsegu tudi analitična metoda, predvsem v začetnem delu za opis ključnih pojmov, v končnem delu pa sintetična metoda za povzetek diplomskega dela. Namen diplomskega dela je preučiti, kako je v mednarodnem pravu urejen koncept »zločini zoper človečnost«, cilj pa je ugotoviti, kako se je razvijalo mednarodno pravo na tem področju in kako mednarodno pravo dandanes pripomore k preprečevanju tovrstnih zločinov. Diplomska naloga bralcu na pregleden način omogoča vpogled v razvoj samega koncepta.
Found in: ključnih besedah
Keywords: zločini zoper človečnost, Rimski statut, ILC, Nürnberg, Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločinov zoper človečnost
Published: 24.03.2022; Views: 801; Downloads: 0 |
56. Globalni dogovor o beguncihMateja Zalar, 2021 Abstract: Magistrsko delo obravnava Globalni dogovor o beguncih in mednarodno pravno ureditev na področju zaščite beguncev, ki se je začela s sprejetjem Konvencije o statusu beguncev leta 1951. Poleg dogovora in konvencije delo obravnava začetke in delovanje Agencije ZN za begunce (UNHCR), opravljen je kratek pregled vzrokov za begunstvo in kakšna je situacija na področju begunstva danes. Opravljena je primerjava med Globalnim dogovorom o beguncih in Konvencijo o statusu beguncev ter pregled sprememb* na področju varstva beguncev na nivoju OZN in EU. Pri raziskovanju so bile uporabljene osnovne metode družboslovnega raziskovanja: zgodovinsko deskriptivna metoda, opis, primerjava, normativno-dogmatična metoda, analiza, sinteza, ocena in komentar. Cilj raziskave je bil opraviti analizo in primerjavo Konvencijo o statusu beguncev z Globalnim dogovorom o beguncih in preveriti, ali je Globalni dogovor o beguncih pravilna smer za nadaljnje spremembe in poenotenje zakonodaje na področju begunstva. Raziskovanje je podalo odgovor, da je Konvencija o statusu beguncev zagotovila beguncem pravice in državam gostiteljicam naložila nekatere dolžnosti, Globalni dogovor o beguncih pa poskuša zajeti, kako te pravice in dolžnosti izvajati v praksi. Dogovor kot tak ni pravno zavezujoč akt, ampak temelji predvsem na politični volji. Delo in rezultati lahko služijo kot osnova za strategijo zaščite beguncev.
Found in: ključnih besedah
Keywords: globalni dogovor o beguncih, Konvencija o statusu beguncev, Agencija ZN za begunce, Newyorška deklaracija, spremembe
Published: 28.06.2022; Views: 760; Downloads: 47
Fulltext (1,06 MB) |
57. Begunski val leta 2015 v luči mednarodnega prava s poudarkom na konvenciji o statusu beguncev iz leta 1951Urška Kališnik, 2022 Abstract: Magistrsko delo obravnava problem begunskega vala leta 2015 v luči mednarodnega prava s poudarkom na Konvenciji o statusu beguncev iz leta 1951. Temeljni zakon, ki ureja področje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji, je Zakon o mednarodni zaščiti. V njem je definiran pojem mednarodne zaščite, ki sicer pomeni status begunca ali status subsidiarne zaščite. Slovenija kot tudi EU stremi k vzpostavitvi skupnega evropskega azilnega sistema. Postopek mednarodne zaščite bi namreč moral biti za vse prosilce mednarodne zaščite hiter, pravičen in pošten. V magistrskem delu smo analizirali migracijsko in azilno politiko na ravni EU in probleme mednarodnega pravnega varstva tujcev v EU in Sloveniji. Razdeljeno je na več poglavij. V prvem delu predstavljamo obravnavno tematiko ter problem in predmet raziskovanja s postavljenimi hipotezami. Nadaljujemo z namenom in cilji raziskovanja, oceno že opravljenih raziskovanj ter metodami raziskovanja. V drugem delu, v teoretičnih izhodiščih, predstavljamo osnovne pojme, kot so: begunec, azil, prosilec za azil, tujec, varna tretja država, izvorna država … V tretjem sklopu smo na kratko opredelili pojem migracij, vrste in vzroke. Četrti in peti sklop sta namenjena opisu pravnih temeljev mednarodnega prava za zaščito azilantov/beguncev. V šestem in sedmem sklopu smo analizirali in ocenili primernost ukrepov aktivne azilne/begunske politike v Republiki Sloveniji na podlagi vključevanja azilantov/beguncev. V zaključku smo predstavili dosežene rezultate in cilje magistrskega dela, preverili hipoteze in predstavili prispevek rezultatov raziskave k stroki ter uporabnost rezultatov raziskave.
Found in: ključnih besedah
Keywords: begunec, Konvencija o statusu beguncev, Zakon o mednarodni zaščiti, Schengen, skupna evropska azilna politika, varnostne grožnje
Published: 28.06.2022; Views: 993; Downloads: 95
Fulltext (595,29 KB) |
58. Sodbe Slovenije pred Evropskim sodiščem za človekove pravice in obveznost njihovega izvrševanjaNuša Otorepec, 2022 Abstract: Dandanes se s človekovimi pravicami srečujemo skoraj na vsakem koraku in so sestavni del našega življenja. Skozi zgodovino so se človekove pravice, kot jih poznamo danes, razvijale postopoma, predvsem zaradi grozot, ki so se dogajale med vojno in po njej. Uveljavljanje in varovanje človekovih pravic se vsakodnevno spreminja in prilagaja, zato najverjetneje ne bo nikoli končana naloga. Odgovornost za učinkovitejše varovanje in uresničevanje človekovih pravic je tako na strani politike kot tudi posameznika, da sprejmejo ustrezne ukrepe, spremenijo zakonodajo za dobrobit vseh nas. Evropsko sodišče za človekove pravice je Sloveniji prineslo veliko pozitivnega, predvsem z vidika pravičnosti, kljub temu da je obremenilo proračun in ugled. Temeljni namen magistrskega dela je obravnava problematike izvrševanja sodb Evropskega sodišča, ki je eden izmed najbolj problematičnih delov evropskega sistema varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Slovenija bo morala v dobrobit vseh ljudi, predvsem najbolj ranljivih skupin, stremeti k uresničevanju EKČP in izvrševanju sodb ESČP. Glede na zadnje statistike, ki kažejo, da se Slovenija uvršča v skupino držav z najmanjšim številom neizvršenih sodb ESČP, le-ta velja med državami članicami Sveta Evrope za državo, ki si konsistentno prizadeva za izboljšanje izvrševanja sodb ESČP, za kar uživa precejšen ugled. V magistrskem delu je podana strategija za učinkovito izvrševanje sodb ESČP, pri čemer ima bistveno vlogo izobraževanje vseh vpletenih deležnikov o pomenu EKČP in ESČP, saj bomo le tako zagotovili stabilno in zaupanja vredno okolje. Država bi morala pokazati večje zanimanje na področju izobraževanja o pomenu EKČP in ESČP, vendar je treba poudariti, da je odgovornost na vsakem posamezniku.
Found in: ključnih besedah
Keywords: človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Evropsko sodišče za človekove pravice, izobraževanje, Svet Evrope, človekove pravice
Published: 08.09.2022; Views: 699; Downloads: 107
Fulltext (1,29 MB) |
59. Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanjaAriana Šuc, 2022 Found in: ključnih besedah
Keywords: Zakon o sojenju brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO), nadzorstvena pritožba, rokovni predlog, sredstva pravičnega zadoščenja, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o človekovih pravicah, Ustava Republike Slovenije, odločba v zadevi Lukenda proti Sloveniji, odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-65/05
Published: 13.09.2022; Views: 829; Downloads: 87
Fulltext (1,03 MB) |
60. |
