1. Vloga korporativne varnosti v procesu združevanja dveh bankBarbara Dobovičnik Černec, 2018 Abstract: Slovenski bančni prostor je močno občutil in še vedno doživlja spremembe, ki jih je s seboj prinesla gospodarska in finančna kriza. Te spremembe se kažejo v pojavu globalizacije, povezovanju finančnih družb, razvoju novih finančnih instrumentov, naraščajoči odvisnosti od informacijske tehnologije ter nastanku in porastu tveganj. Vse to ima močan vpliv na dejavnost bank. In če je središče našega razmišljanja usmerjeno na področje korporativnega upravljanja in korporativne varnosti, je treba poudariti, kako pomembno je biti pripravljen na dinamične spremembe v okolju in krepiti naše zavedanje o celovitem obvladovanju tveganj, ki jih to okolje prinaša.
Osnova za razmišljanje o korporativni varnosti v postopkih združevanja bank izhaja iz v slovenskem prostoru znanih združevanj na področju bančništva in na podatkih, s katerimi sem lahko razpolagala na temelju javno dostopnih virov na eni strani, pa tudi z vpogledom v dokumente, ki so mi bili posojeni za potrebe te naloge, seveda s poudarkom, da teh dokumentov – zaradi bančnih skrivnosti – ne morem uporabiti kot vire in da imena bank ne razkrivam, tudi zato, ker so specifike pri združevanju posameznih bank precej različne, bančna sfera pa dodatno regulirana in je zato še bolj občutljiva za navajanje v znanstveno-raziskovalnih delih.
V nalogi je tako podan pogled na združevanje bank v slovenskem prostoru z usmerjenostjo v zagotavljanje korporativne varnosti, ki ima močan vpliv na konkurenčno prednost in učinkovitost poslovanja banke. Temelj postavitve ustreznega nivoja korporativne varnosti so vsekakor zakonodaja in ostala regulativa, vpeljava in učinkovito izvajanje metodologije ocenjevanja in obvladovanja tveganj, ocenjevanje ustreznega notranjega kapitala ter postavitev ustreznega poslovnega modela za namen združevanja bank. Celota pravnih, organizacijskih, zakonodajnih, tehničnih in kadrovskih sklopov je izražena v zadnjem delu naloge v poglavju združevanja, s poudarkom na virih, modelu, mejnikih, ciljih in realiziranih učinkih oz. sinergijah. Empirični del predstavlja analizo anketnega vprašalnika in preverjanje postavljenih hipotez s korelacijsko analizo. V zaključku predlagam nekaj ukrepov za vsestransko obogatitev integriranega varovanja združene banke.
Found in: ključnih besedah
Keywords: banka, združevanje, poslovanje, procesi, tveganja, korporativna varnost, zakonodaja, metodologije, modeli, analize, učinkovitost.
Published: 23.05.2018; Views: 3673; Downloads: 161
 Fulltext (1,93 MB) |
2. |
3. |
4. Deanonimizacija uporabnika TOR omrežja, v korporativno varnostnem okoljuZvonimir Cvetko Damnjanović, 2019 Abstract: Vzporedni razvoj šifriranja in dešifriranja je privedel k potrebi po kompleksnejših mehanizmih varne komunikacije preko interneta. Uporaba TOR omrežja nudi uporabnikom to dodatno stopnjo varnosti in zasebnosti na internetu. Zloraba komunikacijskih tehnologij v kriminalne namene zahteva tudi kompleksne in napredne metode deanonimizacije. V magistrskem delu smo preučili vlogo vodje korporativne varnosti pri primeru groženj v korporaciji. Prav tako smo skozi eksperiment prikazali postopek deanonimizacije uporabnika TOR omrežja, ki pošilja grozilna elektronska sporočila zaposlenimi v korporaciji. Izpostavili smo tudi zakonske ovire, ki otežujejo uporabo sodobnih tehnoloških rešitev. Pri delu smo izhajali iz hipotez, da uporaba TOR omrežja predstavlja tveganje za korporativno informacijsko omrežje, da je mogoče izvesti deanonimizacijo uporabnika TOR omrežja z uporabo inovativnih preiskovalnih pristopov, in da trenutno zakonodaja ne sledi spremembam in potrebam na področju informacijske varnosti. Cilj magistrskega dela je prikazati problem deanonimizacije uporabnika TOR omrežja in tudi demonstrirati enega izmed postopkov deanonimizacije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: TOR, deanonimizacija, korporativna varnost, IP logger, anonimizacija, informacijska varnost
Published: 28.03.2019; Views: 2255; Downloads: 143
Fulltext (2,76 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
