1. Vpliv rusko-ukrajinske krize na cene pasjih briketov v SlovenijiSnežna Štefanič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Industrija ljubljenčkov, njihove hrane in različnih dodatkov se zaradi njihovega vse večjega števila stalno razvija in narašča. Na trgu se pojavljajo novi izdelki, povpraševanje se zvišuje. Ključni dogodek leta 2022, ki je povzročil zasuk, je rusko-ukrajinska vojna, ki je le v nekaj tednih popolnoma spremenila življenja ljudi, predvsem pa prizadela celotno gospodarstvo, ki še danes čuti njene posledice. Rusko-ukrajinska vojna je vplivala na motnje in prekinitve v dobavni verigi, ki so povzročile resne posledice na različnih področjih, med drugimi tudi dvig cen na splošno.
V prvem delu diplomske naloge so predstavljeni statistika, statistična analiza, trg pasjih briketov, kar predstavlja ponudnike in ponudbo, cena in ruska invazija na Ukrajino ter dogajanja, ki so potekala pred invazijo in po njej, ter vpliv invazije na inflacijo.
V drugem delu diplomske naloge so prikazani rezultati statistične analize s programom PSPP. Analizirani so podatki cen pasjih briketov različnih znamk v Sloveniji, ki zajemajo 2 kg, iz dveh različnih obdobij. S statistično analizo so analizirani podatki cen pasjih briketov v dveh obdobjih. Za iste enote so cene pridobljene dvakrat. Statistična analiza, opravljena v dveh različnih obdobjih, med drugim prikazuje tudi inflacijo oziroma spremembe cen v kriznem obdobju.
Keywords: pasji briketi, statistična analiza, PSPP, rusko-ukrajinska kriza, cena.
Published in ReVIS: 29.05.2025; Views: 232; Downloads: 4
 Full text (1,29 MB) |
2. Vpliv finančne krize in koronakrize na podjetniško aktivnost v gradbeni dejavnosti v SlovenijiNina Leskovic Pedljić, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo analizira vpliv gospodarskih kriz, vključno z gospodarsko krizo iz leta 2008 in koronakrizo, na gradbeni sektor v Sloveniji ter raziskuje odpornost tega sektorja na gospodarske šoke. Cilj raziskave je bil preučiti, kako so krize vplivale na prihodke, zaposlenost in podjetniško aktivnost gradbenih podjetij ter identificirati ključne dejavnike, ki so omogočili prilagoditev in okrevanje sektorja. Za teoretični del sta bili uporabljeni deskriptivna metoda in metoda kompilacije, za empirični del raziskave pa kvantitativni pristop s stratificiranim vzorčenjem.
Vzorec je sestavljalo 96 gradbenih podjetij, izbranih iz vseh slovenskih regij glede na njihovo velikost. Analiza spremenljivk, pridobljenih s portala GVIN, je bila izvedena z uporabo statističnega programa SPSS. Za preverjanje hipotez je bil uporabljen neparametričen test, in sicer Wilcoxonov test.
Rezultati raziskave kažejo, da gospodarska kriza ni negativno vplivala na prihodke analiziranih gradbenih podjetij – ti so se celo povečali. Prav tako koronakriza ni povzročila zmanjšanja prihodkov ali zaposlenosti, kar kaže na visoko odpornost sektorja. Razlike v prihodkih gradbenih podjetij med regijami pred in po koronakrizi niso bile statistično značilne. Ključni dejavniki, ki so prispevali k stabilnosti, vključujejo državne ukrepe, prilagodljivost podjetij ter nadaljevanje infrastrukturnih projektov.
Raziskava poudarja pomen prožnosti gradbenega sektorja ter vladnih ukrepov pri ublažitvi vplivov kriz. Predlagane so nadaljnje raziskave mehanizmov, ki krepijo odpornost sektorja,ter oblikovanje politik, ki podpirajo stabilnost in trajnostni razvoj v kriznih razmerah. Delo prispeva k razumevanju odziva gradbenega sektorja na gospodarske izzive in odpira možnosti za izboljšanje njegovih prilagoditvenih strategij.
Keywords: finančna kriza, koronakriza, gradbena dejavnost, ukrepi za omilitev posledic, učinki ukrepov za omilitev posledic
Published in ReVIS: 06.03.2025; Views: 483; Downloads: 6
Full text (1,34 MB) |
3. |
4. |
5. |
6. Strategije ohranjanja konkurenčnosti v tržnem segmentu restavracijŽiga Potokar, 2024, not set Abstract: Pomen diplomskega dela se kaže v predstavitvi pomena razvoja strategij gostinskih storitev restavracije v funkciji doseganja konkurenčnih prednosti in določenega pozicioniranja. Poleg tega je bilo izjemno pomembno dokazati, da je strategija restavracij ključnega pomena za uspeh v času krize, kakršni smo bili priča zaradi epidemije koronavirusne bolezni covid-19. V prvem delu so predstavljene teoretične podlage v zvezi s to raziskavo, sledijo bolj svojevrstne ugotovitve v zvezi z določenimi strategijami restavracij v času kriznih razmer.
V zadnjem delu diplomskega dela so predstavljeni primeri treh uspešnih zgodb iz tujine. Ti primeri tuje prakse so pomagali pri določanju smernic in idej za morebitno novonastalo restavracijo v Sloveniji, ki bi bila drugačna od ostalih in bi bila specializirana za goste višje plačilne sposobnosti.
Keywords: strategija, restavracija, trendi restavracij, kriza, tuja praksa
Published in ReVIS: 02.10.2024; Views: 517; Downloads: 4
Full text (1,32 MB) |
7. EVROPSKA UNIJA IN VZPON EVROSKEPTICIZMAUrša Zver, 2024, not set Abstract: Evropska unija (EU) je skupnost narodov, ki je zrasla na temelju skupne identitete, pripadnosti med ljudmi v širšem evropskem prostoru. Evropejci iz različnih držav članic imamo skupne vrednote, kulturo, bogato zgodovino in kulturno dediščino, simbole in institucije EU, svobodo gibanja ter cilje, ki so značilni za Evropo. EU pa temelji tudi na raznolikosti in ne izključuje nacionalnih identitet. Le kot taka lahko uresničuje svoje poslanstvo. Kljub temu pa prihaja do različnih kriz, ki ne pestijo samo držav članic, temveč tudi EU kot skupnost. Z njimi je povezan tudi pojav, ki ga imenujemo evroskepticizem. V magistrski nalogi po teoretičnem delu o EU analiziramo evropske volitve od 2004 do 2019. V Evropskem parlamentu se redno oblikujejo tudi evroskeptične politične skupine. Osredotočimo se zlasti na analizo vzpona evroskepticizma in vzroke zanj. Evroskepticizem je najvišjo raven, odkar obstaja EU, dosegel leta 2008, takoj po splošni finančni krizi. Ta kriza je privedla do najvišjega nezaupanja v EU in nezadovoljstva z delovanjem njenih institucij. EU je kljub temu ostala stabilna, čeprav je kasneje izgubila še pomembno članico, tj. Združeno kraljestvo, članico od 70. let. Veliko vlogo pri tem so odigrale migracije, tako legalne kot ilegalne. Migrantska kriza pa je privedla do ponovnega porasta nezaupanja v EU in porasta evroskepticizma. Posledično se to konstantno izraža v nizki udeležbi na evropskih volitvah (v primerjavi z udeležbo nacionalnih volitev) in z vzponom evroskeptičnih strank.
Keywords: Evropska unija, finančna kriza, evroskepticizem, migracije, brexit, evroskeptične stranke
Published in ReVIS: 13.08.2024; Views: 808; Downloads: 19
Full text (5,17 MB) |
8. Vpliv rusko-ukrajinske krize na neto izvoz SlovenijeSimona Perše, 2024, not set Abstract: Mednarodna trgovina je danes ključen del svetovnega gospodarstva in ustvarja medsebojno odvisnost med gospodarstvi. To pomeni, da makroekonomska dogajanja v eni državi vplivajo tudi na druge države. Pomembnejši dogodek, ki je v zadnjem času vplival na svetovno gospodarstvo in mednarodno trgovino, je ruska invazija na Ukrajino, ki se je začela februarja 2022. V magistrskem delu smo preučili vpliv ruske invazije na neto izvoz Slovenije v obdobju od novembra 2020 do vključno junija 2023. Pri tem smo analizirali vpliv na neto izvoz Slovenije kot celoto, neto izvoz v Rusijo in Ukrajino, neto izvoz mineralnih goriv in maziv ter živil in živih živali, hkrati pa smo preučili uvoz ruskih mineralnih goriv in maziv v Slovenijo. Podatke za analizo smo pridobili iz podatkovne baze Banke Slovenije in podatkovne baze SiStat. Ugotovili smo, da je bil vpliv invazije na neto izvoz Slovenije omejen na leto 2022 in da je zaradi invazije neto izvoz upadel. Izjema je le neto izvoz v Ukrajino, saj vojna nanj ni imela bistvenega vpliva. Razlog za upad neto izvoza je v hitrejši rasti uvoza nad izvozom. Tudi uvedene sankcije so imele velik vpliv na neto izvoz Slovenije v Rusijo. Zaradi navzkrižij med rezultati statističnih analiz in rezultati na podlagi grafičnega prikaza podatkov bi bilo morda smiselno skrajšati opazovano časovno obdobje in ponovno izvesti statistične analize.
Keywords: mednarodna trgovina, neto izvoz, rusko-ukrajinska kriza, ruska invazija, Slovenija
Published in ReVIS: 04.07.2024; Views: 775; Downloads: 9
Full text (1,54 MB) |
9. Podjetništvo v času covida 19Nina Halilović Pavlin, 2024, not set Abstract: Diplomsko delo obravnava vpliv epidemije covid-19 na podjetniško okolje v Sloveniji. Epidemija je imela široke posledice na gospodarstvo, podjetja in posameznike ter privedla do številnih izzivov, vključno z izgubo delovnih mest, zapiranjem podjetij in gospodarskimi pretresi. Podjetja so se soočala z različnimi posledicami, nekatera so potrebovala zunanjo pomoč za preživetje, medtem ko so se druga uspela prilagoditi in celo napredovati v času krize. V odziv na krizo je država sprejela ukrepe za podporo gospodarstvu in podjetjem, med drugim tudi z uvedbo zakona o podpornem okolju za podjetništvo. Empirični del diplomske naloge predstavlja analizo podjetniškega okolja v Sloveniji med epidemijo covid-19, pri čemer se osredotoča na spremembe v poslovanju podjetij, ukrepe države za blažitev vpliva krize ter odzive podjetij na novo situacijo.
Keywords: podjetništvo, Slovenija, covid 19, ekonomska kriza, reorganizacija
Published in ReVIS: 21.05.2024; Views: 1104; Downloads: 25
Full text (22,40 MB) |
10. |
