Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 26
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Vrednotenje nepremičnin – primerjalno pravni vidik : magistrsko delo
Borut Klemenčič Hočevar, 2024, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo predstavili in analizirali pravno podlago za vrednotenje nepremičnin v Sloveniji ter naredili primerjavo vrednotenja nepremičnin z določenimi izbranimi evropskimi državami (Velika Britanija, Irska, Avstrija, Nemčija, Švedska, Italija, Hrvaška). Prav tako smo analizirali cene in njihovo gibanje v Sloveniji v primerjavi z zgoraj izbranimi evropskimi državami. Vrednost nepremičnine je dokaj abstrakten pojem, vse dokler ne določimo namena, katero vrednost nepremičnine točno iščemo. Največkrat govorimo o tržni vrednosti, ki je po Mednarodnem standardu ocenjevanja vrednosti definirana kot ocenjeni znesek, za katerega naj bi zainteresirani kupec in zainteresirani prodajalec zamenjala sredstvo ali obveznost. Iz raziskave smo ugotovili, da vsaka od izbranih držav uporablja svojo specifično metodologijo. V Sloveniji tržno vrednost nepremičnin ocenjujejo izvedenci, ki uporabljajo mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti (MSOV). To lahko uporabimo kot podlago za individualno vrednotenje nepremičnin, kar so potrdili tudi odgovori nepremičninskih cenilcev in posrednikov iz raziskave. Z množičnim vrednotenjem nepremičnin lahko pregledneje spremljamo in analiziramo trg nepremičnin in ga lahko uporabimo kot podlago za individualno vrednotenje. Naša raziskava je pokazala, da vrednotenje nepremičnin v Sloveniji ne odraža realne tržne vrednosti nepremičnin.
Keywords: vrednotenje nepremičnin, lastninska pravica, metode vrednotenja, nepremičninski cenilec, nepremičninski posrednik, cene nepremičnin
Published in ReVIS: 16.04.2024; Views: 301; Downloads: 8
.pdf Full text (1,19 MB)

2.
Etažna lastnina in preoblikovanje lastninske pravice v etažno lastnino : magistrsko delo
Tea Kert, 2022, master's thesis

Abstract: Pravo določa lastninsko pravico kot absolutno pravico, ki učinkuje na vsakega in je po vsebini upravičenj, ki jih vključuje, tudi najobseţnejša stvarna pravica. Ko gre za obstoj več imetnikov lastninske pravice v skupnosti solastnine, je še posebej zelo pomembno, da so za vrste pravnih posledic ali učinkov določeni načini, ki določajo razpolaganje z lastninsko pravico. SPZ kot temeljni stvarnopravni predpis ureja etaţno lastnino kot posebni institut in jo opredeli v 105. členu. Slovenski pravni red pozna dualistični koncept etaţne lastnine. Predstavlja dve ločeni razmerji pri etaţni lastnini, in sicer lastninsko pravico na posameznem delu in solastnino na skupnih delih. Obe sta neločljivo povezani ter obe skupaj tvorita etaţno lastnino. Najpreprostejši način preoblikovanja lastninske pravice na le-teh je sama zdruţitev nepremičnin ali njihova razdelitev. Nepremičnina kot samostojni predmet stvarnih pravic se razdeli na več novih nepremičnin oziroma zdruţi v novo nepremičnino, ki je prav tako samostojen predmet stvarnih pravic. Pri tem načinu se lastnosti lastninske pravice ne spremenijo. Pravni temelj nastanka etaţne lastnine je pravno dejstvo ali skupek pravnih dejstev, ki povzročijo nastanek stvarnopravnih razmerij, ki so vsebina etaţne lastnine. Vse to je obravnavano v magistrskem delu. Poudarjen je tudi pomen urejene nepremičninske evidence, zaradi izkazovanja dejanskega in pravnega stanja nepremičnin, kar je pomembno tudi zaradi zagotavljanja pravne varnosti lastnikov nepremičnin. S sprejetjem novega ZKN se zdruţuje evidentiranje nepremičnin v eno samo evidenco, to je v kataster nepremičnin.
Keywords: etažna lastnina, lastninska pravica, preoblikovanje lastninske pravice, oblikovanje etažne lastnine, urejena nepremičninska evidenca
Published in ReVIS: 20.12.2022; Views: 820; Downloads: 62
.pdf Full text (1,08 MB)

3.
Stališča sodne prakse do razlastitvenih postopkov nepremičnin : magistrsko delo
Gala Žerjav, 2022, master's thesis

Abstract: Lastninska pravica je z Ustavo varovana človekova pravica. Najbolj skrajni ukrep in omejitev lastninske pravice predstavlja razlastitev. V razlastitvenem postopku se znajdeta razlastitveni upravičenec, čigar želja je pridobitev pravice nad nepremičnino, in razlastitveni zavezanec. Razlastitev zakonsko ureja Zakon o urejanju prostora, ki je v veljavo stopil junija 2018. Razlastitveni postopek se vodi po Zakonu o splošnem upravnem postopku, uvrščamo pa ga med posebne upravne postopke. Proces razlastninjenja je z uporabo različnih metod predstavljen skozi stališča sodne prakse. Uporabljena predvsem analitična metoda je osredotočena na problematične dele razlastitvenega postopka. Pri urejanju prostora je poleg posameznika treba upoštevati tudi širšo družbo. V postopku je zato nujno potrebna konkretno izkazana javna korist. Ker je postopek za razlastitvenega zavezanca veliko bolj neprijeten, je treba postopke na sodiščih pospešiti in zagotoviti učinkovitejše rešitve, da tekom postopka in ob izidu ne zaznavamo dodatnih pravnih in ekonomskih posledic. Najbolj pomembna je konkretna in jasna določitev kriterijev za pripadajočo odškodnino, ki je lahko izkazana v denarju ali v obliki nadomestila v naravi. Prisilni odkup oziroma razlastitev kot način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini razlastitvenemu zavezancu ne sme pustiti odprtega vprašanja, ali bo lahko po koncu postopka vzpostavil enake življenjske pogoje, kot jih je imel do sedaj.
Keywords: lastninska pravica, razlastitev, javna korist, odškodnina, nepremičnina
Published in ReVIS: 11.11.2022; Views: 705; Downloads: 50
.pdf Full text (1,16 MB)

4.
Prodaja nepremičnine, obremenjene s hipoteko : diplomsko delo
Tjaša Kogoj, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Nepremičninski trg se je v zadnjih letih močno okrepil in cene nepremičnin so poskočile v nebo. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ljudi in ugodnih hipotekarnih kreditov, ki jih nudijo banke, je vedno več nepremičnin obremenjenih s hipoteko. Nepremičnina, ki jo v zemljiški knjigi bremeni hipoteka, je manj privlačna za kupce, saj niso seznanjeni, da je hipoteka le način zavarovanja sredstev banke. Zato bom v diplomski nalogi predstavila prodajo nepremičnine, na kateri obstaja hipoteka. Na začetku diplomske naloge bom predstavila pomen nepremičnine po Stvarnopravnem zakoniku, zemljiške knjige po Zakonu o zemljiški knjigi in razložila hipoteko, vrste hipotek, njihov nastanek in njihovo prenehanje. V nadaljevanju se bom s pomočjo analitične metode osredotočila na praktičen del diplomske naloge, v katerem bom predstavila in analizirala prodajno pogodbo. Prodajna pogodba je dvostranska pogodba, kar pomeni, da ima tako prodajalec obveznosti do kupca kot kupec do prodajalca, tako da morata oba izpolniti svoje pogodbene obveznosti. Obsegati mora podatke o nepremičnini in zemljiškoknjižno stanje, dogovor o kupnini, pogodbeno kazen, poplačilo davka in vpis lastninske pravice na novega lastnika. Pri prodaji nepremičnine, obremenjene s hipoteko, je zelo pomemben dogovor o poplačilu hipoteke, iz katerega je razvidno, kolikšen del kupnine se nakaže neposredno na račun hipotekarnega upnika in kolikšen del na račun prodajalca
Keywords: hipoteka, lastninska pravica, nepremičnina, prodajna pogodba, zemljiška knjiga
Published in ReVIS: 19.08.2022; Views: 786; Downloads: 86
.pdf Full text (2,41 MB)

5.
Skupno premoženje zakoncev – problematika nevpisanih lastninskih položajev : magistrsko delo
Kaja Kranjec, 2021, master's thesis

Abstract: Skupno premoženje zakoncev predstavlja poseben način pridobitve lastninske pravice na podlagi posebnih pravil o skupnem premoženju zakoncev, ki jih ureja Družinski zakonik. Slednji v svojem 67. členu določa, da v skupno premoženje zakoncev spadajo vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. V skupno premoženje zakoncev je všteto tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja. Družinski zakonik tudi določa, da imata zakonca na stvareh iz skupnega premoženja skupno lastnino. Gre za originarno in zunajknjižno pridobitev lastninske pravice, ki nastane na podlagi samega zakona, vpis v zemljiško knjigo pa je zgolj deklaratornega pomena. Posledično v praksi ostajajo pridobitve na podlagi zakona največkrat nevpisane in je zemljiškoknjižno stanje napačno, kar povzroča spore med imetniki nevpisanih pravic in tretjimi, ki za njimi pridobijo pravice na isti stvari. Pri presojanju v teh sporih odigra ključno vlogo načelo javnosti ali publicitetno načelo v povezavi z načelom zaupanja v zemljiško knjigo, saj se publiciteta stvarnih pravic na nepremičninah zagotavlja z ustreznim vpisom v zemljiško knjigo. V takih primerih je treba tehtati med interesi imetnika nevpisane pravice na eni strani in interesi tretjega, ki v dobri veri pridobi pravico na nepremičnini na drugi strani. Osrednji predmet proučevanja magistrskega dela je problematika skupnega premoženja zakoncev z vidika nevpisanih lastninskih položajev.
Keywords: skupno premoženje, nevpisana lastninska pravica, zemljiška knjiga, načelo zaupanja, načelo publicitete, dobra vera
Published in ReVIS: 28.01.2022; Views: 1310; Downloads: 113
.pdf Full text (1,01 MB)

6.
Ekološki vidik zasebne lastnine : magistrsko delo
Matic Rijavec, 2021, master's thesis

Abstract: Družba se vse bolj zaveda pomena varovanja okolja, kar vodi do novih okoljskih zakonov in omejitev. Na drugi strani imamo zasebno lastnino, varovanje katere je prav tako izrednega pomena za razvito in demokratično družbo. Različne države imajo različno stopnjo varovanja pravice do zasebne lastnine ter različno stopnjo skrbi za okolje. Najvišje na lestvici so evropske države, najnižje pa države v razvoju oziroma države z bolj avtokratičnim političnim sistemom. Niti dajanje absolutne prednosti varovanju zasebne lastnine pred varovanjem okolja niti obratno v nobenem pogledu ni razumna rešitev in vodi do problemov v delovanju družbe. Magistrsko delo se osredotoča na korelacijo med pravico do zasebne lastnine in omejitve v smislu ekološke funkcije lastnine. Pri raziskovanju so bile uporabljene naslednje raziskovalne metode: opisna metoda, zgodovinska metoda, metoda analize in primerjalna metoda. Namen magistrskega dela je ugotoviti in predstaviti razmerje med okoljsko zakonodajo ter pravico do zasebne lastnine. Ključni cilji, ki jih magistrsko delo zasleduje, so: preučiti, kako je pravica do zasebne lastnine upoštevna ter zaščitena v Republiki Sloveniji in po svetu, prikazati korelacijo med varstvom zasebne lastnine in varstvom okolja ter preučiti najboljše razmerje med pravico do zasebne lastnine in varstvom okolja, kar se lahko uporabi pri načrtovanju okoljske zakonodaje, in sicer na način, ki poleg učinkovitega varstva okolja ne predstavlja škodljivih omejitev posameznikove pravice do zasebne lastnine. Omejitve raziskave so predvsem v dostopnosti pravnih virov tujih držav.
Keywords: ekološka funkcija lastnine, pravica do zasebne lastnine, lastninska pravica, varstvo okolja, okoljsko pravo
Published in ReVIS: 22.06.2021; Views: 1942; Downloads: 107
.pdf Full text (830,06 KB)

7.
Pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah v Republiki Sloveniji : magistrsko delo
Nina Štemberger, 2020, master's thesis

Abstract: Pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah ureja Ustava Republike Slovenije v 68. členu. Omenjeni člen se je od sprejema Ustave trikrat spremenil, in sicer zadnjič v letu 2003, pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Tujci lahko v Sloveniji pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah na podlagi zakona ali mednarodne pogodbe, ki jo ratificira državni zbor. Zakoni, ki omogočajo pridobitev lastninske pravice tujca na nepremičninah so naslednji: Zakon o dedovanju, Zakon o pogojih za pridobitev lastninske pravice fizičnih in pravnih oseb držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji ter Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Mednarodne pogodbe pa so naslednje: Trgovinska pogodba med ZDA in Srbijo iz leta 1881, ki jo je Slovenija nasledila, Sporazum o vprašanjih nasledstva, ki se uporablja za državljane in pravne osebe s sedežem v državah bivših republik SFRJ, Pristopne pogodbe k EU (2004, 2007, 2013), Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru in Konvencija o organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Temeljna predpostavka za pridobitev lastninske pravice tujcev tretjih držav je vzajemnost. Vzajemnost ugotavlja ministrstvo za pravosodje na podlagi Zakona o ugotavljanju vzajemnosti (ZUVza-1). Zakona, ki bi na splošno dovoljeval tujcev pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v Sloveniji nimamo. Primerjava z Republiko Hrvaško je pokazala, da obstajajo razlike med obema državama, kljub temu, da sta obe članici Evropske unije.
Keywords: lastninska pravica, tujci, nepremičnine, vzajemnost, Evropska unija
Published in ReVIS: 10.03.2021; Views: 1964; Downloads: 134
.pdf Full text (1,16 MB)

8.
Ohranjanje in reprodukcija umetniških in zgodovinskih del skozi pravice intelektualne lastnine : diplomsko delo
Mia Janežič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja pogled prava na tehnike ohranjanja in reprodukcije umetniških del, posebej skozi pravice intelektualne lastnine, ter razmerje med lastninsko pravico in javnim dobrom, še posebej, kar zadeva kulturne znamenitosti. V začetku so opredeljene pravice intelektualne lastnine in avtorska pravica v umetnosti. Pomembnost te tematike je v težki naravi umestitve umetnosti v rigidne okvire pravne sfere, različnih načinih, kako bi dela pravno in dejansko zavarovali za prihodnje generacije, ter posebni problematiki, ki se pojavlja ob vsakršnem soočanju lastninske in avtorske pravice. Osredotoča se na opredelitev izvirnega dela in ved, ki se z ohranjanjem in reprodukcijo del ukvarjajo, ter tako povzame bistvene lastnosti arheologije, muzeologije in etnografije ter njihove vplive na izvirno delo, prav tako pa na tehnike in načine njegovega predelovanja, ki narekujejo podaljšanje in zavarovanje samega obstoja dela. Srečamo se z inspiracijo, predelavo in reprodukcijo, pri kateri gre predvsem za kopistiko iz ene vrste likovnih del v enake ali druge. Drugi del naloge je posvečen javnemu dobru in predvsem kulturni dediščini. Opredeljeni sta lastninska pravica in njeno delovanje, prav tako pa tudi njeno konkuriranje z javnim dobrom in pogoji, ki so le-temu v prid pri morebitnem razlastninjenju. Uporabljene metode dela so interpretativna, analitična, primerjalna in zgodovinska.
Keywords: pravice intelektualne lastnine, avtorsko delo, avtorske pravice, varstvo umetniških del, pravica reproduciranja, kulturni spomeniki, lastninska pravica
Published in ReVIS: 31.12.2020; Views: 1559; Downloads: 120
.pdf Full text (2,45 MB)

9.
10.
Razlastitev v javnem interesu : diplomsko delo
Gregor Jančič, 2009, undergraduate thesis

Keywords: lastninska pravica, odškodnina, javna korist, upravno pravo
Published in ReVIS: 21.05.2019; Views: 2681; Downloads: 121
.pdf Full text (636,14 KB)

Search done in 1.56 sec.
Back to top