1. Medobčinsko sodelovanje in povezovanje (primer Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju) : diplomsko deloBarbara Frangež Žinko, 2024, undergraduate thesis Abstract: Medobčinsko sodelovanje in povezovanje je v slovenskem prostoru prav zaradi velikega števila majhnih občin, ki zaradi vedno več nalog, ki jih država prenaša iz svoje pristojnosti na občine, zelo razširjena oblika sodelovanja. Občine namreč same težko zagotavljajo potrebno strokovnost ter finančna sredstva za opravljanje nalog na različnih področjih. Najbolj razširjeno obliko medobčinskega sodelovanja in povezovanja predstavlja institut skupne občinske uprave (SOU), ki se je v zadnjih letih izredno razširil. Čeprav zakonska podlaga za ustanovitev SOU obstaja že od leta 1993, se je razvoj SOU v Sloveniji razcvetel šele po letu 2006, s spremembo Zakona o financiranju občin. Pionirka med SOU pa je vsekakor Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju (SOU SP), ki je začela delovati leta 1999 in je povezala 13 občin, opravljala pa prenesene naloge na štirih področjih (urejanje prostora, varstvo okolja, inšpekcija in gospodarska infrastruktura). Po skoraj 25 letih delovanja je SOU SP skupna občinska uprava z največ vključenimi občinami v Sloveniji, in sicer vključuje 22 občin in zanje opravlja prenesene naloge na osmih področjih. SOU SP je prav tako za svojo organiziranost in delovanje prejela prvo nagrado Sveta Evrope v okviru projekta Najboljše prakse, kar potrjuje, da je medobčinsko sodelovanje in povezovanje v okviru SOU še kako velika prednost, saj občine, ne le, da na ta način optimalno izvajajo naloge svoje lokalne skupnosti, ampak zanje predstavlja tudi hitro, finančno ugodno in praktično rešitev. Keywords: lokalna skupnost, lokalna samouprava, občina, medobčinsko sodelovanje, skupna občinska uprava, Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju Published in ReVIS: 02.10.2024; Views: 233; Downloads: 16 Full text (1,70 MB) |
2. ANALIZA POSKUSOV USTANAVLJANJA POKRAJIN V SLOVENIJI V LETIH 1991 - 2023Jožica Kadunc, 2024, not set Abstract: Slovenija velja za eno najbolj centraliziranih držav v Evropi. Uvedba pokrajin bi pomembno vplivala na njeno decentralizacijo. Strokovne in politične razprave o decentralizaciji države in oblikovanju pokrajin potekajo že od leta 1991. Pokrajine naj bi opravljale tiste naloge, ki presegajo zmogljivosti občin, hkrati pa ni smiselno, da bi bile v pristojnosti države. Izkušnje preučevanih evropskih držav Italije, Nemčije, Avstrije, Finske in Češke kažejo, da se učinkovitost lokalne samouprave po regionalizaciji precej poveča.
Kljub ustavni zahtevi in večkratnim poskusom regionalizacije, pokrajin pri nas še vedno nimamo, zato smo želeli raziskati kje so razlogi za to. Po preučitvi literature smo v osrednjem delu naloge predstavili dozdajšnje predloge o številu pokrajin. Predstavljeni so predlogi delitve na manjše, večje in vmesne velikosti pokrajin. Pričakovane prednosti so odvisne predvsem od števila pokrajin in njihovih velikosti. Večje, kot bodo pokrajine, bolj bodo konkurenčne, gospodarsko močne ter cenejše in učinkovitejše. Pri manjših pokrajinah obstaja nevarnost nezmožnosti izpolnjevanja večjih projektov, ker bodo finančno precej šibke, zato je pri oblikovanju pokrajin nujno treba upoštevati tudi način financiranja in pristojnosti. Ugotovili smo, da bo pri tem treba upoštevati tudi geografske in kulturne posebnosti slovenskega prostora, različne členitve v preteklosti, identiteto in pripadnost prebivalstva. Bistvo regionalizacije je v povečanju avtonomije lokalnih skupnosti in povečani participaciji prebivalcev pri odločitvah javnega pomena. Regionalizacija bi omogočila zmanjšanje razlik med posameznimi deli države, okrepila čezmejno sodelovanje, omogočila učinkovitejše koriščenje evropskih sredstev.
Raziskava je pokazala, da se zaradi parcialnih interesov in odsotnosti političnega konsenza uvedba pokrajin odmika v prihodnost. Izkazalo se je, da se odločevalci premalo poglabljajo v vsebino in prednosti, ki bi jih regije prinesle v splošno družbeno korist. O tematiki bi nujno morala biti seznanjena tudi nestrokovna javnost, predvsem mladi, ki bi z aktivnejšim državljanstvom lahko pomembneje vplivali na realizacijo ustanovitve pokrajin, kar bi pozitivno vplivalo na kvaliteto življenja vseh državljanov. Keywords: lokalna skupnost, lokalna samouprava, pokrajine, decentralizacija, regionalizacija, velikost pokrajin Published in ReVIS: 26.04.2024; Views: 455; Downloads: 15 Full text (2,61 MB) |
3. Spodbujanje investicij v občinah : magistrsko deloMatjaž Sanda, 2023, master's thesis Abstract: Investicije so pomembne za okolje ter pozitivno prispevajo h gospodarski rasti in krepitvi gospodarskega potenciala ter s tem k razvojnemu dohitevanju ostalih evropskih držav. V magistrskem delu je obravnavana tema glede investicijskih aktivnosti, ki jim Slovenija tako na državni kot na regionalni in lokalni ravni še vedno ni namenila dovolj pozornosti v preteklih letih, da bi prišlo do večje produktivnosti. V letu 2016 se je Slovenija že vrnila na pot razvojnega dohitevanja povprečja EU, vendar bo morala v prihodnje še bolj okrepiti investicijsko aktivnost za večjo produktivnost na način, da bo spodbujala investicije, vlagala v raziskovalno-razvojno dejavnost, informacijsko komunikacijsko tehnologijo ter v usposabljanje zaposlenih, predvsem pa bo morala biti usmerjena v digitalno in zeleno preobrazbo gospodarstva, saj to tudi narekuje Program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 in so tudi prav tem ciljem namenjena EU sredstva. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh poglavij, in sicer iz teoretičnega dela ter empiričnega dela. Namen magistrskega dela je bil preko analize ukrepov v investicijska vlaganja na regionalni ravni v sosednji državi Avstriji kot tudi v zahodni kohezijski regiji v Sloveniji, ugotoviti, kateri ukrepi bi bili primerni za spodbujanje investicij v vzhodni kohezijski regiji Slovenije, ki bi tudi pripomogli k prehodu v skupino regij v prehodu. Država Avstrija je bila izbrana zato, ker dosega nadpovprečno visoko rast produktivnosti, kar je cilj tudi Slovenije v prihodnjem programskem obdobju 2021–2027. Ker je eden od specifičnih ciljev regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 tudi hitrejši razvoj kohezijske regije Vzhodna Slovenija, so obravnavani izvedeni ukrepi v Osrednjeslovenski regiji kot najrazvitejši regiji v Sloveniji ter ukrepi v Avstriji. Ker se lokalne skupnosti srečujejo s problemom nezadostnih finančnih sredstev za izvajanje naložb v javne investicije, so prikazana evropska kohezijska sredstva, ki bodo na voljo v programskem obdobju 2021–2027 za področja investicij ter primerjava po tematikah področji med obdobjema 2014–2020 in 2021–2027. Nazadnje pa so predstavljeni primeri ukrepov investicijskih vlaganj, ki bi jih lahko Pomurska regija posnemala pri uresničevanju ciljev hitrejšega razvoja regije. Keywords: investicije, kohezijska sredstva, lokalna skupnost, naložbe, regionalna politika, EU sredstva, partnerstvo Published in ReVIS: 25.05.2023; Views: 1064; Downloads: 58 Full text (1,20 MB) |
4. Prihodnost učinkovitejšega javnega upravljanja v lokalnih skupnostih : magistrsko deloMirko Cvetko, 2022, master's thesis Abstract: Za uresničevanje učinkovitega upravljanja v upravah lokalnih skupnosti je osnovni pogoj zmanjševanje birokracije v sistemu upravljanja. Slednja ni odvisna le od sposobnih občinskih uprav, ampak predvsem od institucij, ki delujejo na nivoju države. Kakšno je njihovo pravno delovanje, je povsem podvrženo področni zakonodaji, ki je velikokrat prezapletena in premalo določna. Interpretacija posameznih zakonskih predpisov daje prevečkrat možnosti različnega razumevanja, ki ga uslužbenci razlagajo na različne načine. Številni postopki prav zaradi slednjega končajo na ustavnem sodišču, kjer so posamezna zakonska določila predmet pravne presoje. Slovenija je po osamosvojitvi posebno pozornost namenila ustanavljanju novih občin. Občine iz obdobja pred letom 1991 so bile velike in so posledično predstavljale močan vpliv države na njihovo delovanje. Tovrstno centralistično delovanje lokalnih skupnosti in države je predstavljalo pomembno oviro pri nastanku demokracije v novi demokratični družbi. V demokraciji je v ospredju posameznik, ki odloča in usmerja družbeni razvoj. Ustanovitev številnih novih občin je na področju lokalne samouprave prineslo nov zagon, ki je izhajal iz legitimne pravice posameznika, da želi biti slišan in upoštevan v družbi. Govorimo o decentralizaciji, ki je predpogoj za uspešno in učinkovito upravljanje v družbi. Žal do polnosti decentralizacije v slovenski družbi manjka še en pomemben korak, in sicer z ustanovitvijo pokrajin, ki jih Slovenija še vedno nima. Potreba po prenosu odločanja na nižji nivo bi morala predstavljati politično voljo, ki bi jo naj udejanjal zakonodajalec. Kvaliteta upravljanja je v zadnjih letih usmerjena k vedno večji digitalizaciji sistema. Izkušnje, ki smo jim priča v zadnjem letu in so neposredno vezane na pandemijo COVID-19, nas vodijo k prepričanju, da je digitalizacija kot edina možna pot upravljanja v času pandemije lahko način zelo uspešnega upravljanja tudi v naši prihodnosti. Razvoj tehnologij s tega področja je brezmejno in ponuja kvaliteto uspešnega upravljanja. Za uspešno uvajanje digitalizacije je potreben celovit pristop, ki bo ponujal zanesljive in prilagojene storitve. Tradicionalne oblike predpisov ne bodo delovale, zato zahtevajo spremembo paradigme pri strateškem razmišljanju in sprejemanju zakonodaje. Keywords: lokalna skupnost, občinska uprava, demokracija, javne potrebe, centralizacija, decentralizacija, birokracija, državne institucije, pokrajine, digitalizacija Published in ReVIS: 21.11.2022; Views: 1024; Downloads: 63 Full text (1,38 MB) |
5. Kadrovanje v izbranih lokalnih skupnostihPetra Okorn, 2022, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava kadrovanje v organih lokalnih skupnosti ter primerja proces in postopke kadrovanja v treh izbranih slovenskih občinah. Na doseganje zastavljenih ciljev organizacije pomembno vpliva ustrezna in pravilna izbira kadrov, ki morajo delovati strokovno, neodvisno in zakonito. Zbiranje podatkov je potekalo z intervjujem s tremi kadrovniki na obravnavanih občinah. Z njim smo pridobili osnovne informacije glede pridobivanja kadrov, kako poteka njihov izbor in katere metode pri tem uporabljajo. Uporabili smo tudi anonimni anketni vprašalnik, do katerega so zaposleni na obravnavanih občinah dostopali v elektronski obliki. Z vprašalnikom smo raziskali načine in metode, s katerimi so bili zaposleni izbrani in kako so izbirni postopki potekali, poleg tega smo podatke primerjali med izbranimi občinami. Keywords: kadrovanje, načrtovanje kadrov, pridobivanje kadrov, izbor kadrov, kadri, zaposleni, uslužbenec, lokalna skupnost. Published in ReVIS: 13.06.2022; Views: 1368; Downloads: 58 Full text (1,30 MB) |
6. Socialni, okoljski in ekonomski vidiki družbene odgovornosti družbe Hidroelektrarne na Spodnji Savi : magistrska nalogaAlen Lazič, 2020, master's thesis Keywords: družbena odgovornost, hidroelektrarne, socialni vidiki, okoljski vidiki, ekonomski vidiki, lokalna skupnost, magistrske naloge Published in ReVIS: 19.08.2021; Views: 1466; Downloads: 69 Full text (1,38 MB) |
7. Družbeno odgovorno komuniciranje Nuklearne elektrarne Krško z zunanjimi deležniki : magistrska nalogaMilan Simončič, 2014, master's thesis Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV): Vse več organizacij se danes zaveda pomena družbeno odgovornega odnosa do okolja in javnosti, vedno več ljudi širše družbe se zanima za kakovostno komunikacijo z organizacijami, ki so del lokalnih skupnosti. V magistrski nalogi nas zanima odgovor na raziskovalno vprašanje, ki se glasi: %Kako naj komunicira Nuklearna elektrarna Krško, da bodo zadovoljeni kriteriji dru žbene odgovornosti do zunanjih deležnikov?%. Namen: Namen in cilji raziskovanja so ugotoviti pričakova nja in stopnjo zadovoljstva pomembnih zunanjih deležnikov z družbeno odgovorno komunikacijo z Nuklearno elektrarno Krško, definirati primeren način komunikacije in po iskati morebitne priložnosti za izboljšave. V raziskavo smo vključili zunanje deležnike: lokaln o skupnost Občine Krško, politično javnost Posavja, novinarje ter društva % nevladne o rganizacije, ki v Sloveniji delujejo v javnem interesu na področju okolja ali ohranjanja n arave. Metoda: V raziskavi je sodelovalo 254 udeležencev, od tega večina (160) predstavnikov lokalne skupnosti Občine Krško. Za testiranje posta vljenih hipotez smo uporabili anketo, ki smo jo sestavili z namenom raziskave in s katero sm o preverjali pričakovanja glede komunikacije, zadovoljstvo in komunikacijske poti. Anketo smo poslali preko elektronske pošte z vabilom in povezavo na anketni vprašalnik. Podatke smo nato obdelali s pomočjo različnih statističnih metod. Uporabili smo metode deskriptivne statistike in neparametrične statistične teste. Rezultati: Pokazali so, kakšna so pričakovanja in kakšna je s topnja zadovoljstva štirih skupin zunanjih deležnikov z družbeno odgovorno komunikaci jo organizacije. Na osnovi tega smo definirali primeren komunikacijski model in predlag ali področja za izboljšave. Organizacija: Ugotovljena pričakovanja in stopnja zadovoljstva zunanjih deležnikov s komunikacijo so pomembna informacija, ki jo bo organizacija uporabila pri svoji dolgoročni strategiji s ciljem upoštevanja interesov širše dru žbe. Družba: Pridobila je odgovor glede pričakovanj in zadovolj stva zunanjih deležnikov s komunikacijo z Nuklearno elektrarno Krško. Originalnost: To je prva tovrstna raziskava za Nuklearno elektra rno Krško, tudi za druge jedrske elektrarne nismo našli podobnih raziskav. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejili smo se zgolj na en element družbene odgovornosti, ki ga organizacija izvaja, tj. družbe no odgovorno komuniciranje z zunanjimi deležniki. V raziskavi so sodelovali štirje zunanji deležniki. Omejitev je tudi to, da je bilo največ udeležencev predstavnikov lokalne skupnosti oz. da skupine v vzorcu niso bile številčno izenačene. Nadaljnje raziskave gredo lahko v smeri proučevanja še drugih elementov družbene odgovornosti, ki jih Nuklearna elektrarna Krško udejanja v praksi ali pa se raziskavo razširi tudi na druge zunanje in notranje deležnike, npr. dobavitelje, mednarodne organizacije, s katerimi elektrarna intenzivno komunicira, zaposlene. Keywords: družbena odgovornost, zaupanje, lokalna skupnost, politična javnost, novinarji, javni interes, okolje, ohranjanje narave, magistrske naloge Published in ReVIS: 19.08.2021; Views: 2046; Downloads: 82 Full text (8,90 MB) |
8. Primerjava poravnalnih svetov in mediacije v lokalni skupnosti : magistrsko deloRebecca Kavčič, 2021, master's thesis Abstract: Različne življenjske izkušnje, načini dojemanja in karakterji ljudi so razlog, da se v času življenja nihče ne more izogniti konfliktom. Sprte stranke imajo na voljo sodno reševanje spora ali pa različne metode alternativnega reševanja sporov. V vsaki družbi se izoblikujejo drugačni izvensodni načini reševanja sporov, prilagojeni trenutnim družbenim razmeram, miselnosti in organiziranosti družbe. 1 Poravnalni sveti v krajevnih skupnostih so bili neke vrste predhodniki mediacije v lokalni skupnosti, saj je ta prevzela njihovo nalogo v današnjem svetu. Kasneje se je razširila mediacija. Pomen in vlogo krajevnih skupnosti so pri nas prevzele občine kot %temeljna lokalna samoupravna skupnost%. Mediacija v lokalni skupnosti omogoča, da lokalno prebivalstvo svoja nesoglasja rešuje na konstruktiven način in ohranja dobre medosebne odnose, kar je bistveno za uspešno (so)delovanje in razvoj lokalne skupnosti. Spodbuja tudi družabnost, saj s tem, ko odpira prostor interakciji in soočenju, omogoča oživljanje komunikacije med posamezniki in skupinami, ki sestavljajo lokalno skupnost.2 Pri obeh obravnavanih oblikah alternativnega reševanja sporov veliko oviro predstavlja slaba obveščenost ljudi o prednostih teh postopkov. S primerjavo in kritično oceno smo uspeli povezati razloge za dolgoročen neuspeh poravnalnih svetov s trenutnimi ovirami pri implementaciji mediacije v lokalno skupnost. Ugotovitve opozarjajo na to, da gre mediacija v lokalni skupnosti v veliki meri po poti, ki so jo tlakovali poravnalni sveti, zato bo potrebno, da bi se izognili ponovnemu neuspehu, za dolgoročen uspeh pri implementaciji in vpeljavi med lokalno prebivalstvo narediti korak naprej v smislu promocije, izobraževanja ljudi in zagotavljanja strokovnosti mediatorjev ter poskrbeti za pravno regulacijo bistvenih elementov Keywords: poravnalni sveti, krajevna skupnost, mediacija v lokalni skupnosti, lokalna samouprava, spor Published in ReVIS: 23.07.2021; Views: 2525; Downloads: 143 Full text (1,71 MB) |
9. Družbena sprejemljivost umeščanja jedrskih objektov v Sloveniji : magistrska nalogaAleš Zajc, 2010, master's thesis Abstract: Magistrska naloga obravnava načine iskanja družbene sprejemljivosti jedrskih objektov v
Sloveniji, z vidika države kot lastnika jedrskega (ih) objekta (ov) in umeščevalca v prostor, z
vidika sosednje in domicilne lokalne skupnosti, v kateri je že umeščen jedrski objekt (NEK),
in v katero se umešča še drugi ter z vidika predstavnikov v lokalnih partnerstvih, kateri so
hkrati tudi sosednji in neposredni prebivalci obstoječega jedrskega objekta (NEK) in potrjene
lokacije naslednjega jedrskega objekta (odlagališča NSRAO). Tako v teoretičnem, kot v
empiričnem delu, nam je bilo vodilo obravnavane tematike proces iskanja družbene
sprejemljivosti za umeščanje odlagališča NSRAO na lokaciji Vrbina, v občini Krško.
Rezultati raziskave so delno potrdili že znane ugotovitve iz predhodnih študij in
javnomnenjskih raziskav, dodatno pa smo z analizo odnosov in razmerij med vsemi zgoraj
navedenimi akterji pridobili nova spoznanja. Analiza je zavzemala ustreznost jedrske energije
za reševanje problemov z energijo v Sloveniji, tveganja povezana z jedrsko energijo, učinke
jedrskih objektov na lokalno okolje, sobivanje lokalne skupnosti z jedrskim objektom,
poglede na možnosti umeščanja dodatnih jedrskih objektov, koristnost in prihodnost
lokalnega partnerstva, vlogo države in lokalne skupnosti pri umeščanju jedrskih objektov ter
poglede na čim boljšo družbeno sprejemljivost jedrskih objektov v prihodnosti.
Med najpomembnejše zaključke naloge bi lahko uvrstili dejstva, da izvedena raziskava kaže
prevladujoče negativno stališče udeležencev na lokalni ravni do novih jedrskih objektov.
Odnosi med glavnimi protagonisti procesa umeščanja in iskanja družbene sprejemljivosti za
odlagališče NSRAO niso bili dovolj transparentni in institucionalizirani. Evidenten
tehnokratski pristop pri umeščanju odlagališča NSRAO bi bilo v bodoče potrebno zamenjati z
bolj demokratičnim in komunikativnim, nadomestila in kompenzacije za lokalno skupnost pa
ne bi smela imeti dvojnega (protislovnega) učinka. Dobro koordinirana, smiselna, fleksibilna
in diferencirana komunikacijska kampanja je nujen pogoj za uspešno izveden celotni proces
iskanja družbene sprejemljivosti. Večina raziskovalnih vprašanj v nalogi je bila v celoti ali
delno, pod določenimi pogoji, potrjenih, na postavljena vprašanja pa smo dobili pričakovane
odgovore. Keywords: družbena sprejemljivost, jedrski objekti, tveganja, učinki jedrskih objektov, država, lokalna skupnost, lokalno partnerstvo Published in ReVIS: 07.06.2021; Views: 1504; Downloads: 61 Full text (1010,04 KB) |
10. Možnosti (implementacije) mediacije v lokalno skupnost Občine Domžale : magistrsko deloTadeja Vode, 2020, master's thesis Abstract: Mediacija kot oblika alternativnega reševanja sporov ljudem omogoča, da svoje konflikte in spore rešujejo na konstruktiven način. Ob predpostavki, da občina, ki tudi sicer skrbi za zadovoljevanje javnih potreb in interesov,1 z izvajanjem mediacije v lokalni skupnosti lahko pripomore k izboljšanju odnosov in splošnega vzdušja,2 smo se osredotočili na preučevanje možnosti (implementacije) mediacije v lokalni skupnosti. Na osnovi obstoječega primera zagotavljanja mediacije v seviljskih občinah smo v magistrskem delu želeli opozoriti na vlogo (koristi) mediacije ter raziskati in predstaviti možnosti za implementacijo mediacije v Občini Domžale. Na podlagi pregleda, analize in primerjave dokumentov smo spoznali, da preučevani program predstavlja široko zasnovan in dovršen projekt, ki ponuja celostni pristop k preprečevanju, upravljanju in razreševanju konfliktov. Z analizo in primerjavo statističnih podatkov smo ugotovili, da obravnavani projekt tudi v praksi dobro deluje. Po vzoru obstoječe prakse smo v nadaljevanju poskušali oblikovati smernice za implementacijo mediacije v lokalno skupnost Občine Domžale. Ob upoštevanju veljavne zakonodaje in pridobljenega znanja smo nazadnje prišli do sklepa, da bi se Občina Domžale pri morebitni izpeljavi mediacijskega projekta v precejšnji meri lahko zgledovala po preučevanem programu. Naše delo tako lahko predstavlja izhodišče za (celostno) vpeljavo mediacije v lokalno skupnost - oziroma za pripravo programa, organizacijo in delovanje občinske mediacijske službe ter izvajanje mediacijskih srečanj in drugih ukrepov, ki bi prispevali k dobremu počutju v lokalni skupnosti. Keywords: mediacija, lokalna skupnost, občina Published in ReVIS: 27.10.2020; Views: 2028; Downloads: 152 Full text (1,35 MB) |