Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Izhodišča: Bolnišnične okužbe predstavljajo resno grožnjo tako za varnost pacientov kot za učinkovitost zdravstvenega sistema, saj podaljšujejo hospitalizacijo in povečujejo stroške zdravljenja. V oftalmologiji, kjer delo pogosto vključuje stik z zelo občutljivim očesnim tkivom, so tudi vse okoliščine in razmere še posebej občutljive. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako medicinske sestre zaznavajo svojo vlogo pri preprečevanju bolnišničnih okužb, katere ukrepe izvajajo, s kakšnimi težavami se soočajo in katere izboljšave predlagajo. Metode: Izvedena je bila kvalitativna raziskava na osnovi polstrukturiranih intervjujev s šestimi medicinskimi sestrami, zaposlenimi v oftalmologiji. Vzorec je bil namenski. Podatki so bili analizirani s tematskim kodiranjem, pri čemer so bile oblikovane ključne vsebinske teme: vrste okužb v oftalmologiji, vloga in odgovornost medicinskih sester, preventivni ukrepi, najbolj tvegani postopki, pomanjkljivosti pri izvajanju protokolov, izzivi in ovire pri preprečevanju okužb, predlogi in izboljšave. Rezultati: Intervjuvanke so kot najpogostejše bolnišnične okužbe izpostavile konjunktivitis, keratitis, endoftalmitis in blefaritis. Poudarile so pomen higiene rok, razkuževanja pripomočkov in prostorov, pravilne uporabe zaščitne opreme ter izobraževanje pacientov. Med največje izzive so uvrstile pomanjkanje kadra, časovno stisko, utrujenost ter slabo opremo. Kljub temu so bile soglasne, da imajo medicinske sestre ključno vlogo pri preprečevanju bolnišničnih okužb. Razprava: Rezultati kažejo, da so medicinske sestre visoko ozaveščene o pomenu preventive, vendar njihova prizadevanja pogosto omejujejo sistemske težave. Potrebna so vlaganja v dodatno usposabljanje, v izboljšanje organizacije dela, v nadgradnjo opreme ter v večje vključevanje pacientov v higienske ukrepe.
Keywords: Ključne besede: bolnišnične okužbe, oftalmologija, medicinske sestre, higiena, zaščitni ukrepi, zdravstvena nega
Published in ReVIS: 27.09.2025; Views: 196; Downloads: 9
Full text (1,18 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Teoretična izhodišča naloge temeljijo na procesnem pristopu v zdravstveni negi in strokovni obravnavi pacientov z odontogenimi abscesi, ki vključuje diagnostiko, terapijo, preprečevanje zapletov in zdravstveno vzgojo. Medicinske sestre se v tem kontekstu soočajo z zahtevnimi kliničnimi situacijami, potrebo po učinkoviti komunikaciji, izobraževanju pacientov ter zagotavljanju varne in celostne oskrbe. Poudarjena je njihova vloga v vseh fazah obravnave, zlasti pri spremljanju stanja, lajšanju bolečin in spodbujanju samostojne skrbi za ustno zdravje. S tem smo sledili namenu raziskave, ki je bil: opredeliti obravnavo pacientov z odontogenim abscesom po procesu zdravstvene nege. Metodologija: Raziskava je temeljila na kvalitativnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Podatke smo zbrali s polstrukturiranimi intervjuji, izvedenimi junija 2025, z namenskim vzorcem šestih zdravstvenih delavcev s tremi ali več leti delovnih izkušenj na področju maksilofacialne kirurgije. Vprašanja, oblikovana na podlagi strokovne literature, so zajemala diagnostiko, zdravljenje, lajšanje bolečine, vlogo medicinskih sester in klinične izzive. Teoretični del temelji na pregledu virov iz podatkovnih baz, kot so PubMed, SpringerLink, Google Učenjak, Cobiss in knjižnica Univerze v Novem mestu. Rezultati: Rezultati intervjujev kažejo, da se pri obravnavi odontogenih abscesov najpogosteje uporabljajo klinični pregled in laboratorijski testi. Z zgodnjo diagnozo je okrevanje hitrejše, manj je zapletov. Zdravljenje običajno vključuje kirurški poseg in medikamentozno terapijo. Medicinske sestre pripravijo pacienta, ga spremljajo po posegu, izobražujejo in pomagajo lajšati bolečine. Glavne ovire so nesodelovanje pacientov, slaba ustna higiena in nerazumevanje navodil. Anketiranci poudarjajo pomen stalnega strokovnega izobraževanja in večje vključenosti pacientov v preventivo. Razprava: V razpravi smo celovito obravnavali pet raziskovalnih vprašanj, ki so osvetlila najpomembnejše vidike obravnave pacientov z odontogenimi abscesi. Ugotovili smo, da so v klinični praksi najpogostejši kombinirani diagnostični pristopi, pri čemer je temelj klinični pregled, dopolnjujejo pa ga laboratorijske in slikovne preiskave. Terapevtski ukrepi vključujejo empirično antibiotično terapijo in kirurško drenažo, pri čemer je pomembna izbira antibiotika na osnovi antibiograma. Bolečino najpogosteje lajšamo s kombinirano analgezijo, dopolnjeno s psihološko podporo. Medicinske sestre pri tem spremljajo učinkovitost terapije in nudijo čustveno oporo pacientu. Izobraževanje pacientov o ustni higieni je ključni preventivni dejavnik, a pogosto neformalen, zato bi bilo smiselno razviti strukturirane izobraževalne pristope. Zdravstveno osebje se sooča z izzivi, kot so nesodelovanje pacientov, jezikovne ovire in nizka zdravstvena pismenost. Vloga medicinske sestre je osrednja v vseh fazah oskrbe – od priprave pacienta, preko pooperativne nege do izobraževanja – in močno vpliva na izid zdravljenja in preprečevanje zapletov.
Keywords: Odontogeni abscesi, proces zdravstvene nege, vloga medicinske sestre, ustna higiena.
Published in ReVIS: 12.09.2025; Views: 283; Downloads: 10
Full text (1016,21 KB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Endometrioza prizadene vedno več žensk v rodni dobi in povzroča bolečine, močne krvavitve, utrujenost in neplodnost. Posledično vpliva na ekonomski in socialni položaj, zasebno in družbeno življenje ter mentalno zdravje. Ženske in njeno okolico je treba ozavestiti o endometriozi, njenih simptomih, zdravljenju in posledicah, ki jih diagnoza prinese s seboj. Metodologija: V izvedeni raziskavi je bila uporabljena deskriptivna in kvantitativna metodologija z uporabo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 120 žensk, starejših od 15 let, iz pomurske regije. Vzorčenje je temeljilo na metodi snežne kepe s postopnim večanjem sodelujočih. Dobljeni rezultati so predstavljeni tabelarično in opisno s pomočjo Microsoft Excela in statističnega proga SPSS 29.0. Rezultati: Ugotovili smo, da je večina žensk za endometriozo slišala v času zaposlitve (36,7 %). Izmed simptomov, značilnih za endometriozo, so anketiranke največkrat (33,3 %) navedle kombinacijo medenične bolečine, močnih krvavitev ter neplodnosti. Največ anketirank (45,8 %) meni, da bi o endometriozi lahko bilo dostopnih več informacij. Prav tako se največ informacij (61,7 %) poišče na internetu. Preseneča podatek, da 42,5 % anketirank nikoli ni dobilo informacij od specialista ginekologa ali medicinske sestre. 77,5 % anketirank si želi več informacij o endometriozi. Razprava: Ženske v veliki meri endometriozo poznajo ali so slišale zanjo, kljub temu je ozaveščenost slaba. Anketiranke bi si želele več več informacij o endometriozi, saj menijo, da teh ni dovolj ali jih primanjkuje. Menimo, da bi z ozaveščanjem lahko začeli že v mladosti in da je potreba po spremembi na področju ozaveščanja s strani medicinskih sester, saj je znanje o endometriozi in nudenje informacij iz njihove strani nujno.
Keywords: endometrioza, bolečina, zdravljenje, ozaveščenost o endometriozi, zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre
Published in ReVIS: 11.09.2025; Views: 285; Downloads: 8
Full text (1,47 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Z neplodnostjo se danes v Sloveniji sreča vsak šesti par. Glede na dolžino trajanja neplodnosti se par v večini primerov sooči z negativnimi občutki in čustvi. Med soočanjem z neplodnostjo se par lahko še bolj poveže ali pa se odtuji. Pri obravnavi neplodnega para ima pomembno vlogo medicinska sestra. Medicinske sestre opravljajo zdravstveno-vzgojno delo, svetovalno, edukacijsko in ostala pomembna dela. Pri delu z neplodnimi pari je ključna profesionalna komunikacija. Namen magistrskega dela je proučiti psihološke in socialne vidike neplodnosti ter vlogo medicinske sestre pri obravnavi neplodnosti. Cilji so ugotoviti čustva, s katerimi se sooča par, in kakšen je bil odnos med partnerjema, ki sta se soočala z neplodnostjo. Poleg tega je cilj raziskovalne naloge ugotoviti, kakšno vlogo ima medicinska sestra pri obravnavi neplodnosti in kakšno je bilo zadovoljstvo parov z obravnavo medicinske sestre. Metoda: Raziskava temelji na deskriptivni metodi dela. Uporabljen je kvalitativni raziskovalni pristop. Primarni podatki so pridobljeni s polstrukturiranim intervjujem. Sekundarni podatki so pridobljeni s pregledom domače in tuje literature ter iz podatkovnih baz. S pregledom literature je zasnovan polstrukturiran vprašalnik za intervju, ki vsebuje 21 vprašanj. V prvem sklopu so splošna vprašanja, nato vprašanja, ki se nanašajo na psihološki in socialni vidik neplodnosti. V zadnjem delu pa so vprašanja, ki se navezujejo na izkušnje z medicinsko sestro ter kakšna je bila njena vloga. S 14 pari je intervju izveden osebno, z dvema pa je zaradi oddaljenosti intervju izveden prek videoklica. Intervjuji so se izvajali od decembra 2024 do februarja 2025 in so trajali od 15 do 20 minut. Intervjuji so zvočno posneti ter prepisani v program Word. S kvalitativno analizo so določene kategorije, podkategorije in kode. Rezultati: V intervjuju je sodelovalo 16 parov, ki so se soočili z neplodnostjo. Povprečna starost žensk, ki so se soočile z neplodnostjo, je bila 27,5 let, povprečna starost moških pa je bila 29 let. Pari so bili v povprečju v zvezi 13 let in so se z neplodnostjo soočali 4,8 let. Najpogostejši vzrok neplodnosti je bila nepojasnjena neplodnost. Ugotovili smo, da se je vsak par na neplodnost odzval z drugačnimi občutki in čustvi. Odvisni so bili od trajanja neplodnosti. Pri soočanju z neplodnostjo je med partnerjema ključna dobra komunikacija. Nekateri pari so se med soočanjem z neplodnostjo odtujili, drugi pa še bolj povezali. Vloga medicinske sestre pri obravnavi neplodnega para je zelo pomembna. Ključnega pomena je profesionalna komunikacija, prisotnost empatije ter sodelovanje pri postopkih in posegih. Razprava: Vsak par se na neplodnost odzove drugače. Čustva in odziv na neplodnost so bili različni pri moškem in pri ženski. Ženske doživljajo neplodnost drugače kot moški, saj se večina postopkov izvaja v ženskem telesu. Najpogostejši čustveni odzivi na neplodnost so predvsem šok, zanikanje, strah, jeza, občutek nemoči, razočaranje, občutek nesposobnosti in manjvrednosti. Odnos med partnerjema je velikokrat na preizkušnji. Ključni elementi za obstoj so dobra komunikacija, medsebojno sodelovanje, podpora in pomoč.
Keywords: Ključne besede: neplodnost, psihološki vidiki, socialni vidiki, vloga medicinske sestre.
Published in ReVIS: 18.07.2025; Views: 376; Downloads: 12
Full text (1,87 MB)

Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen je življenjski slog medicinskih sester po okužbi s covidom-19 in če je po okužbi prišlo do kakšnih sprememb glede na življenjski slog pred okužbo. Sočasno nas je zanimalo, kateri dejavniki medicinske sestre motivirajo in ovirajo pri vzdrževanju zdravega življenjskega sloga. V raziskavo je bilo vključenih 49 medicinskih sester (87,76 % žensk) v starosti od 23 do 53 let (M = 36,94, SD = 10,41). Udeleženci so izpolnili vprašalnik o tem, kako pogosto izvajajo posamezna zdrava vedenja, kako pogosto jih posamezni dejavniki motivirajo in ovirajo pri zdravem življenjskem slogu in ali je prišlo do kakšnih sprememb na boljše ali slabše pri posameznih zdravih vedenjih po okužbi. Medicinskim sestram po okužbi s covidom-19 v povprečju uspeva občasno ali pogosto upoštevati večino smernic zdravega življenjskega sloga. V najmanjši meri redno izvajajo tehnike sproščanja (samo 3 %), kljub temu, da jih 55 % občasno ali pogosto doživlja močan stres. Nekaj več težav imajo medicinske sestre tudi na področju telesne aktivnosti in spanja. K ohranjanju zdravega življenjskega sloga jih najpogosteje motivira socialna podpora družine in prijateljev, hkrati pa je pomanjkanje časa najpogostejša ovira. Po okužbi s covidom-19 v povprečju ni prihajalo do izrazitejših sprememb na slabše ali na boljše. Zaključimo lahko, da se medicinske sestre po okužbi s covidom-19 trudijo vzdrževati zdrav življenjski slog in verjetno k temu prispeva tudi njihova ozaveščenost ter znanje o zdravih vedenjih, ki ga pridobijo med izobraževanjem. Kljub temu pa bi bilo dobro medicinske sestre dodatno spodbujati in jih podpirati pri konstruktivnih načinih soočanja s stresom ter ureditvi spalne higiene.
Keywords: medicinske sestre, zdrav življenjski slog, covid-19, motivatorji in ovire, spremembe
Published in ReVIS: 03.07.2025; Views: 373; Downloads: 10
Full text (617,93 KB)