1. Finančni mehanizem EGP in norveški finančni mehanizem v SlovenijiSilvija Jakopovič, 2016 Abstract: Države donatorice - Islandija, Liechtenstein in Norveška - s finančnimi sredstvi prispevajo k redukciji razlik med državami upravičenkami, vključenimi v Evropski gospodarski prostor. Slovenija je bila do sredstev iz Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma upravičena v programskem obdobju 2004-2009 in v programskem obdobju 2009-2014; slednji se trenutno še izvaja. V programskem obdobju 2004-2009 je bilo Sloveniji skupno dodeljenih 18,594 milijona EUR bruto sredstev iz navedenih mehanizmov. Pri črpanju sredstev je bila naša država zelo uspešna, saj ji je bilo izplačanih več kot 93 % vseh dodeljenih sredstev, kar jo uvršča na peto mesto med petnajstimi državami, ki so bile upravičene do navedenih sredstev. Za tekoče programsko obdobje 2009-2014, ki se v načinu izvajanja bistveno razlikuje od predhodnega sistema, je Sloveniji na voljo 26,9 milijona EUR bruto sredstev za izvajanje programov, ki imajo različne prioritetne vsebine. Ker je eden od dveh ključnih ciljev finančnih mehanizmov krepitev bilateralnih odnosov med državami udeleženkami, je Slovenija del dodeljenih sredstev namenila za njihovo krepitev; ta so signifikantno pripomogla h krepitvi odnosov med Slovenijo in državami donatoricami. Sredstva finančnih mehanizmov pomenijo pomemben vir financiranja projektov iz različnih področij, saj so na voljo za različna vsebinska področja in organizacije z različnim pravnim statusom.
Found in: ključnih besedah
Keywords: finančni mehanizmi, Evropski gospodarski prostor, Norveški finančni mehanizmi, bilateralni odnosi, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Published: 22.08.2017; Views: 4109; Downloads: 199
 Fulltext (943,15 KB) |
2. |
3. Improving energy efficiency of the existing buildings in Sloveni and Norway through regulatory and financial incentivesŠpela Zagorc, 2017 Abstract: Z izboljšanjem energetske učinkovitosti obstoječih stavb bi se lahko skupna poraba energije v Evropski uniji (EU) zmanjšala za 5 % do 6 %. Zato je v EU obvladovanje energetsko učinkovite prenove obstoječih stavb ključnega pomena pri doseganju ambicioznih energetskih in podnebnih ciljev do leta 2020. Koncept disertacije temelji na spoznanju, da obstaja potreba po povečanih naložbah za energetsko prenovo obstoječih stavb, saj bi upoštevali naraščajoče pomisleke glede poslabšanja okolja, zlasti v regijah s povečano porabo energije. Zato predstavljena disertacija zagotavlja sistematičen in razumljiv pogled na problem spodbud za obnovo obstoječih stavb v Sloveniji in na Norveškem s posebnim poudarkom na regulativnih in tržnih spodbudah, ki so potrebne za zagotovitev ne le zmanjšanja rabe energije, temveč tudi trajnostnega razvoja kot celote. Izvedeno raziskovanje preučuje trenutne spodbude in omejitve za povečanje naložb v energetsko učinkovitost obstoječih stavb v Sloveniji in na Norveškem. Raziskava vsebuje tudi opredelitev najboljših praks v EU in tako določa okvirna načela za oblikovanje vladnih politik za spodbujanje nadaljnjih naložb v energetsko učinkovitost obstoječih stavb, pri čemer se upoštevajo prednostne naloge prihodnjih razvojnih perspektiv, o katerih se razpravlja v znanstveni literaturi. Interdisciplinarni pristop disertacije združuje svetovne, evropske in nacionalne energetske politike v sinergiji s trajnostnim socialno-ekonomskim razvojem za oblikovanje konceptualnih ukrepov za izvajanje ukrepov za morebitno večje zmanjšanje porabe energije v obstoječih stavbah. Namen disertacije je torej modeliranje regulativnih in tržnih pristopov, katerih namen je zagotoviti spodbude za povečanje aktivnosti glede energetske prenove obstoječih stavb v Sloveniji in na Norveškem. Disertacija je edinstvena pri zagotavljanju primerjalne analize konceptov energetske prenove obstoječih stavb v Sloveniji in konceptov energetske prenove obstoječih stavb na Norveškem s primerjalnimi analizami nacionalnih in evropskih primerov dobre prakse. Preko analize regulativnih določb in shem financiranja tako na ravni EU kot na nacionalni ravni so pripravljeni in podrobneje obdelani tudi predlogi izboljšav. Disertacija se zaključi z morebitnim učinkom uporabe podobnih ukrepov v Sloveniji in na Norveškem, ki izhajajo iz primerjalne analize nacionalnih in EU scenarijev za večje naložbe v obnovo obstoječih stavb.
Found in: ključnih besedah
Keywords: obnova obstoječih stavb, regulativne določbe, mehanizmi financiranja
Published: 02.08.2018; Views: 2149; Downloads: 130
Fulltext (2,30 MB) |
4. Pravna ureditev spodbujevalnih mehanizmov za izrabo obnovljivih virov energije ter spodbujanja učinkovite rabe energijeKarol Peter Peršolja, 2015 Found in: ključnih besedah
Keywords: spodbujevalni mehanizmi, obnovljivi viri energije, toplogredni plini, energija, učinkovita raba, podnebne spremembe, elektroenergetski sistemi, trajnostni razvoj, državna pomoč, Kyotski protokol, disertacije
Published: 23.12.2019; Views: 2214; Downloads: 70
 Fulltext (3,30 MB) |
5. |
6. |
7. Spoštovanje vladavine prava v Evropski unijiTeja Zrim, 2023 Abstract: Vladavina prava je ena temeljnih vrednot Evropske unije, določenih v 2. členu Pogodbe o Evropski uniji. Spoštovanje vladavine prava je izrednega pomena, a med državami članicami vseeno prihaja do sistemskih kršitev le-te. Ko je leta 2015 na Poljskem oblast prevzela konservativna stranka PiS, je ta začela s spornimi reformami pravosodnega sistema. Podredila si je institucije, kot sta Ustavno sodišče ter Nacionalni sodni svet, prisilno je upokojila veliko število sodnikov, druge, ki niso odločali skladno s pričakovanji, pa disciplinsko preganjala. Ugrabljeno Ustavno sodišče s svojo sodbo neposredno nasprotuje načelu primarnosti prava Evropske unije, z isto odločbo je ugotovilo tudi neskladje prava Evropske unije z Ustavo Republike Poljske. Poleg poseganj izvršilne in zakonodajne veje oblasti v sodno oblast, je PiS omejila svobodo medijev, grobo je posegla tudi v pravice posameznikov. Zaradi kršitev vladavine prava, predvsem neodvisnosti sodstva, je bila večkrat obsojena pred Sodiščem Evropske unije. Poleg večkratne uporabe sodnega mehanizma iz 258. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, je Evropska komisija zoper Poljsko sprožila tudi politični postopek po 7(1). členu Pogodbe o Evropski uniji. Zaradi slabše uspešnosti obstoječih mehanizmov je bil uveden nov, finančni mehanizem, ki skrbi za zaščito finančnih interesov Evropske unije v primeru kršitev vladavine prava. Sklepno je predstavljen še soft law mehanizem Evropske komisije, letno poročilo o stanju vladavine prava. Ta služi kot dopolnitev že obstoječih, saj prikazuje največje izzive držav članic.
Found in: ključnih besedah
Keywords: vladavina prava, Poljska, Evropska unija, mehanizmi, pravosodne reforme
Published: 20.06.2023; Views: 522; Downloads: 76
Fulltext (905,45 KB) |
8. ČEZMEJNO SODELOVANJE NA PODROČJU CIVILNE ZAŠČITE (VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI) MED ITALIJO IN SLOVENIJODoris Fatur, 2023 Abstract: V okviru magistrskega dela smo predstavili obsežen sistem čezmejnega sodelovanja v civilni zaščiti. Najprej smo se temeljito posvetili teoretičnemu ozadju čezmejnega sodelovanja, nato smo nadaljevali z analizo normativnih virov, ki urejajo razmerja med sosednjima državama Italijo in Slovenijo. V tem okviru smo predstavili tako zgodovinsko pomembne sporazume kot tudi bilateralne dogovore med obema državama. Sledila je obravnava koncepta kriznega upravljanja ter odziva kriznega menedžmenta v situacijah naravnih nesreč. Osredotočili smo se na pripravljenost Slovenije na obvladovanje velikih požarov, kar smo podrobno predstavili v okviru Državnega načrta zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju. V tem načrtu smo prav tako izpostavili delovanje kriznih teles, ki so ključna za učinkovit odziv v kriznih razmerah. Nadaljevali smo s predstavitvijo mehanizmov pomoči Evropske unije na področju civilne zaščite, vključno z njihovimi finančnimi možnostmi za financiranje čezmejnih projektov. To je ključno za zagotavljanje učinkovitega in usklajenega ukrepanja v primerih nesreč, ki presegajo nacionalne meje. Prek empirične raziskave, pri kateri smo uporabili kvalitativno paradigmo, smo ugotovili, da med državama obstaja dobro čezmejno sodelovanje, vendar še ni povsem usklajeno. Da bi dosegli višjo stopnjo enotnosti, je ključno okrepiti preventivne ukrepe. Povečanje medsebojnega druženja in izvedba skupnih vaj bi lahko bistveno prispevala k temu cilju. Med pozitivnimi točkami izstopa podpis sporazuma med državama leta 2022, vendar je pomembno opozoriti, da določene pomanjkljivosti še niso bile rešene, npr. vprašanje priznavanja italijanskih voznikov kamionov in njihovih vozniških dovoljenj ostaja nerešeno, kar kaže na potrebo po nadaljnjem usklajevanju.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Čezmejno sodelovanje, krizni menedžment, naravne nesreče, mehanizmi pomoči EU, civilna zaščita, podnebne spremembe.
Published: 17.10.2023; Views: 323; Downloads: 17
Fulltext (2,18 MB) |
9. Spoštovanje vladavine prava v EU na primeru Republike SlovenijeTanja Teršar, 2023 Abstract: Vladavina prava je eno temeljnih načel EU, vendar se v zadnjih nekaj letih v nekaterih državah članicah, med njimi tudi v Sloveniji, pojavljajo izzivi na področju zagotavljanja spoštovanja vladavine prava, zaradi česar se zastavljajo vprašanja ali so ukrepi, ki jih EU predvideva za zagotavljanje spoštovanja vladavine prava učinkoviti in zakaj kljub trudu Evropske komisije v državah članicah vseeno prihaja do kršitev oz. odmikov od vrednot EU. Med orodji za zagotavljanje in krepitev spoštovanja vladavine prava v državah članicah, ki so bila razvita in preizkušena v zadnjem desetletju, so sodni mehanizem skladno z 258. členom PDEU, postopek skladno s 7. členom PEU, okvir vladavine prava, ki ga lahko Evropska komisija sproži v primeru sistemskih groženj vladavini prava v državah članicah EU in vključuje pripravo poročila o vladavini prava ter podajo specifičnih priporočil državam članicam, in mehanizem pogojevanja koriščenja evropskih sredstev s spoštovanjem načela vladavine prava skladno z Uredbo (EU) 2020/2092. Magistrsko delo se osredotoča na raziskovalni vprašanji kakšno je stanje vladavine prava v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami članicami EU ter kako prepričljivo in uspešno se je na stanje vladavine prava v Sloveniji odzvala Evropska komisija v primerjavi z drugimi državami članicami EU. Analiza priporočil glede vladavine prava, ki jih je državam članicam v 2022 in 2023 na področjih pravosodnega in protikorupcijskega okvira, svobode in pluralnosti medijev ter sistema drugih institucionalnih zavor in ravnovesij podala Evropska komisija, kaže, da je Slovenija na splošno približno na sredini oz. se nekoliko bolj nagiba proti zgornji (boljši) polovici držav članic EU kljub identificiranim izzivom, kjer prevladujejo enkratne kršitve, ne pa sistemske grožnje vladavini prava. Medtem ko je Evropska komisija Sloveniji za zagotavljanje spoštovanja vladavine prava podala nezavezujoča priporočila, se je strožje odzvala v primeru Madžarske in Poljske, proti katerima je bil sprožen postopek skladno s 7. členom PEU. Ta mehanizem ni ustrezno učinkovit v primerjavi z mehanizmom pogojevanja koriščenja sredstev EU skladno z Uredbo (EU) 2020/2092, ki je bil prepoznan kot učinkovitejše sredstvo za zagotavljanje napredka v prizadevanjih za zaščito vladavine prava v EU.
Found in: ključnih besedah
Keywords: vladavina prava, Slovenija, Evropska unija, Evropska komisija, mehanizmi
Published: 28.11.2023; Views: 308; Downloads: 30
Fulltext (1,33 MB) |
