1. Vpliv stila vodenja na motivacijo zaposlenih v podjetju XRebeka Gumzej, 2026, not set Abstract: Vodenje zaposlenih predstavlja pomemben dejavnik uspešnosti organizacije, saj vpliva na motivacijo, zadovoljstvo in delovno uspešnost zaposlenih.
V podjetju X smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali, kako zaposleni zaznavajo stil
vodenja ter kako zaposleni ocenjujejo povezanost stila vodenja z njihovo motivacijo. Rezultati
raziskave so pokazali, da zaposleni kot prevladujoči stil vodenja zaznavajo demokratični stil
vodenja.
Prav tako smo ugotovili, da med najpomembnejše motivacijske dejavnike sodijo finančne
nagrade in plača, stabilnost zaposlitve, dobri odnosi s sodelavci in vodstvom ter pohvala za
opravljeno delo.
Namen diplomskega dela je bil raziskati stile vodenja v podjetju, ter vpliv stila vodenja na
motivacijo zaposlenih
Keywords: Ključne besede: vodenje, stili vodenja, motivacija zaposlenih, zadovoljstvo zaposlenih, demokratični stil vodenja.
Published in ReVIS: 04.09.2026; Views: 107; Downloads: 5
 Full text (980,35 KB) |
2. Vodenje s poslanstvom: pomen notranje motivacije turističnih vodnikov pri soustvarjanju turističnih doživetijAndreja Humar, 2026, not set Abstract: Diplomsko delo obravnava notranjo motivacijo in doživljanje dela turističnega vodnika kot poslanstva ter njuno povezanost s soustvarjanjem turističnih doživetij, poklicnimi izzivi in profesionalnim razvojem. Teoretični del predstavlja vlogo turističnega vodnika v sodobnem turizmu, turistična doživetja, profesionalne značilnosti turističnega vodenja, notranjo motivacijo in teorijo samodoločenosti ter sodobne poklicne izzive, ki vključujejo tudi stres in izgorelost.
Empirični del temelji na spletni anketni raziskavi med 225 turističnimi vodniki v Sloveniji in tematski analizi odprtih odgovorov. Rezultati kažejo visoko zaznano stopnjo notranje motivacije in pogosto doživljanje dela kot kombinacije poklica ter poslanstva. Vodniki, ki pri svojem delu prepoznavajo element poslanstva, izkazujejo višjo stopnjo notranje motivacije. Rezultati kažejo, da turistični vodniki z višje ocenjeno notranjo motivacijo večji pomen pripisujejo soustvarjanju turističnih doživetij. Višja notranja motivacija se povezuje tudi z nekoliko manj pogostim doživljanjem stresa in znakov izgorelosti.
Turistične vodnike najbolj motivirajo zanimanje za destinacije in kulture, zadovoljstvo gostov ter predajanje znanja. Največje izzive jim predstavljajo delo z gosti in s skupinami, logistične ter organizacijske obremenitve in priprava na vodenje. Predlogi za izboljšanje njihovega položaja se nanašajo predvsem na ureditev zakonodaje, nadzor nad opravljanjem dejavnosti, ustreznejše plačilo in izboljšanje zaposlitvenega statusa. Ugotovitve so podlaga za priporočila na področju profesionalnega razvoja in sistemske ureditve poklica.
Keywords: turistični vodnik, turistično doživetje, poslanstvo, notranja motivacija, profesionalni razvoj
Published in ReVIS: 25.08.2026; Views: 224; Downloads: 9
Full text (3,24 MB) |
3. |
4. |
5. Motivacija za vzdrževanje telesne teže oseb po zaključenih delavnicah zdravega hujšanjaUroš Železnik, 2025, doctoral dissertation Abstract: Izhodišča: Odločitev o vzdrževanju telesne teže brez močnega motivacijskega razloga ni dovolj. Razlogi za izboljšanje zdravja, spremembo telesne podobe, povečanje samozavesti, dobrega počutja, bolj aktivno in družabno življenje pomagajo pri osredotočenosti in motiviranosti. Namen doktorske disertacije je predstavitev dejavnikov, ki vplivajo na učinkovitost in motivacijo oseb s pomočjo motivacijskega modela za vzdrževanje telesne teže z vidika izvajalcev in udeležencev izobraževanja v delavnicah zdravega hujšanja.
Metode: Uporabili smo kvalitativni in kvantitativni raziskovalni pristop. Izvedli smo bibliometrično analizo znanstvenih objav na področju prekomerne prehranjenosti in motivacije za vzdrževanje telesne teže. V kvantitativnem delu raziskave smo s tehniko anketiranja zbirali podatke z dvema strukturiranima anketnima vprašalnikoma za izvajalce in za udeležence delavnic zdravega hujšanja. Izvedli smo spletno anketiranje z odprtokodno aplikacijo 1KA. Podatki so bili obdelani s statističnimi metodami v programskem paketu IBM SPSS Statistics 28.0. Rezultate ter vzročno–posledične odnose med preučevanimi spremenljivkami smo prikazali tabelarično in grafično.
Rezultati: Z bibliometrično analizo znanstvenih objav v obdobju 2012–2022 na področju prekomerne prehranjenosti in motivacije za vzdrževanje telesne teže smo ugotovili, da so najpogosteje izpostavljene štiri raziskovalne teme: hujšanje in vzdrževanje hujšanja z motivacijskimi intervencijami, spremembami življenjskega sloga, podprto s pametno IKT; vzdrževanje vzdržne teže z bolj zdravim načinom življenja; uravnavanje telesne teže na ravni primarnega zdravstvenega varstva in bariatrična kirurgija. V kvantitativnem delu raziskave smo se osredotočili na raziskovanje prve, v znanstvenih objavah izpostavljene raziskovalne teme, z vidika udeležencev in izvajalcev izobraževanja v delavnicah zdravega hujšanja. V raziskavi je sodelovalo 160 udeležencev in 144 izvajalcev delavnic zdravega hujšanja. Najpomembnejša osebna motiva udeležencev za vzdrževanje telesne teže po zaključenih delavnicah zdravega hujšanja sta odločnost in potrpežljivost (xŻ = 4,5) ter osebno zadovoljstvo (xŻ = 4,5), najpomembnejši socialni motiv je osebni kontakt in nasvet strokovnjakov iz delavnic zdravega hujšanja vsake tri mesece skozi daljše časovno obdobje (xŻ = 4,6) in najpomembnejši okoljski motiv je dostopnost do programov zdravega življenjskega sloga v skupnosti (xŻ = 4,3). Po oceni izvajalcev delavnic zdravega hujšanja med najpogostejšimi zunanjimi motivi za vključevanje udeležencev v delavnice zdravega hujšanja izstopajo izguba telesne teže in izboljšanje videza (xŻ = 4,4) ter želja po spremenjeni, lepši telesni podobi (xŻ = 4,3), med najpogostejšimi notranjimi motivi pa skrb za dobro počutje (xŻ = 4,2), skrb za zdravje (xŻ = 4,2) in nizka samopodoba udeležencev (xŻ = 4,1).
Razprava: Po oceni udeležencev so po zaključku delavnic zdravega hujšanja pri ohranjanju telesne teže najpomembnejši osebni, socialni in okoljski dejavniki. Udeleženke so izrazile statistično značilno večje strinjanje pri ocenjevanju osebnih dejavnikov za vzdrževanje telesne teže, starejšim udeležencem sta v primerjavi z mlajšimi udeleženci statistično značilno pomembnejša skrb za zdravje in skrb za dobro počutje, sedeče vedenje in občutek lakote pa sta najpogostejša zaviralna dejavnika za vzdrževanje telesne teže. Po mnenju anketiranih obstaja potreba po oblikovanju individualnih načrtov za vzdrževanje izgubljene telesne teže, zato smo razvili motivacijski model za ohranjanje telesne teže, ki bo pomembno prispeval k izobraževalnim vsebinam delavnic zdravega hujšanja in izvajalce delavnic zdravega hujšanja opolnomočil z novimi znanji za motivacijo udeležencev za vzdrževanje telesne teže po zaključenih delavnicah.
Keywords: debelost, motivacija za vzdrževanje telesne teže, osebni, socialni in okoljski motivi, delavnice zdravega hujšanja, motivacijski model za ohranjanje telesne teže po zaključenih delavnicah zdravega hujšanja.
Published in ReVIS: 10.07.2026; Views: 380; Downloads: 9
Full text (3,64 MB) |
6. |
7. Zdravstvenovzgojno delo z odvisniki od psihoaktivnih substancTaja Zupan, 2026, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Odvisnost od psihoaktivnih substanc je javnozdravstveni in socialni problem. Odvisnost je motnja, kjer oseba kljub zavedanju posledic uživanja psihoaktivnih substanc le-te vztrajno išče in uživa še naprej. Pri zdravljenju odvisnosti poznamo tako imenovane visokopražne programe, kjer je potrebna visoka stopnja motivacije, in nizkopražne programe, katerih namen je zmanjšanje pojava posledic uživanja substanc. Poznamo tudi nevladne organizacije, ki imajo vlogo predvsem v procesu rehabilitacije odvisnikov od psihoaktivnih substanc. Vloga zdravstvenih delavcev je v procesu zdravljenja in rehabilitacije obsežna, saj izvajajo terapevtsko komunikacijo, motivirajo osebo, spremljajo stanje osebe in izvajajo zdravstvenovzgojno delo. Glavni namen zdravstvene vzgoje je razumevanje odvisnosti ter učenje skrbi za zdravje in zdravih navad. Namen raziskave je proučiti zdravstvenovzgojno delo z odvisniki od psihoaktivnih substanc.
Metoda: Pri izvedeni raziskavi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela, podatke pa pridobili z izvedbo polstrukturiranega intervjuja. V raziskavi, ki je bila izvedena meseca junija 2025, je sodelovalo sedem oseb, od tega dva moška in pet žensk, starih med 24 in 35 let, vsi po izobrazbi diplomirana medicinska sestra oziroma diplomirani zdravstvenik. Pred začetkom raziskave so vse te osebe podpisale soglasje za sodelovanje v raziskavi.
Rezultati: Vsi intervjuvanci navajajo kot glavni namen visokopražnih in nizkopražnih programov zdravljenja odvisnosti zmanjšanje škode ter krepitev fizičnega, mentalnega in socialnega stanja odvisnikov od psihoaktivnih substanc. Pri vlogi zdravstvenih delavcev v procesu zdravljenja in rehabilitacije oseb so intervjuvanci izpostavili funkcije delavcev, kot so spremljanje stanja, izvajanje zdravstvenovzgojnega dela in motiviranje osebe. Delavci pri delu z odvisniki od psihoaktivnih substanc morajo biti empatični, sočutni, potrpežljivi ter imeti neobsojajoč pristop, sposobnost aktivnega poslušanja in izvajanja terapevtske komunikacije. V raziskavi intervjuvanci opredelijo motivacijo kot pomemben pogoj uspešnega zdravljenja in rehabilitacije, saj krepi vztrajnost, samokontrolo in socialno reintegracijo odvisnikov od psihoaktivnih substanc.
Razprava: V raziskavi smo proučili zdravstvenovzgojno delo z odvisniki od psihoaktivnih substanc. Ugotovili smo, da zdravljenje obsega nizkopražne in visokopražne programe. Nizkopražni programi, ki jih izvajajo nevladne organizacije, so ključni zaradi zmanjšanja škode in dobre dostopnosti, saj nimajo nobenih vstopnih pogojev. Visokopražni programi imajo ključni pomen pri krepitvi in ohranjanju vseživljenjske abstinence. Ugotovili smo, da imajo zdravstveni delavci ključno vlogo tako pri zdravljenju kot pri rehabilitaciji odvisnikov od psihoaktivnih substanc. Njihove vloge zajemajo spremljanje stanja osebe, izvajanje terapevtskih postopkov, motiviranje osebe, zagotavljanje varnega in neobsojajočega okolja, nudenje psihosocialne podpore itd. Posebej pomembna je vloga zdravstvenih delavcev pri zmanjševanju stigme in samostigme ter pri vzpostavljanju zaupljivega terapevtskega odnosa. Ugotovili smo tudi, da je zdravstvena vzgoja pomembna komponenta pri zdravljenju in rehabilitaciji odvisnikov od psihoaktivnih substanc, saj je njen namen razumevanje odvisnosti kot bolezni, preventiva recidiva, spodbujanje sprememb vedenja in življenjskega sloga itd.
Keywords: visokopražni in nizkopražni programi, rehabilitacija, vloga zdravstvenega osebja, preventiva recidiva, motivacija.
Published in ReVIS: 02.06.2026; Views: 373; Downloads: 9
Full text (1,43 MB) |
8. Vpliv umetne inteligence na študijski proces in poklicni razvoj študentov fizioterapije : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje FizioterapijaMaja Šurbek, 2026, master's thesis Abstract: Uvod: Umetna inteligenca (UI) postaja nepogrešljiv del sodobnega izobraževanja in zdravstva, saj pomembno spreminja načine učenja, poučevanja in strokovnega razvoja. Temeljno izhodišče magistrskega dela je raziskati, kako študenti fizioterapije dojemajo, uporabljajo in vrednotijo vlogo UI v svojem študijskem procesu ter kako ta vpliva na njihovo motivacijo, strokovno rast in oblikovanje prihodnje poklicne identitete. Metode: Raziskava temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, s katerim smo preučevali stopnjo poznavanja, uporabo in dojemanje UI med študenti fizioterapije na Alma Mater Europaea. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, oblikovanim na podlagi pregleda relevantne literature in prilagojenim ciljem raziskave. V raziskavi je sodelovalo 207 študentov dodiplomskega študijskega programa Fizioterapija ter magistrskega študijskega programa Zdravstvene vede – smer fizioterapija. Zbrani podatki so bili statistično obdelani z uporabo opisne statistike in testiranja hipotez v programu IBM SPSS Statistics (verzija 27), pri čemer je bila statistična značilnost določena pri α = 0,05. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da je uporaba UI med študenti fizioterapije razširjena, pri čemer se pogostost in načini uporabe razlikujejo glede na stopnjo študija in predhodno znanje o UI. Višja raven poznavanja UI ni nujno povezana z večjim zaupanjem v njen potencial, kar nakazuje na razvoj profesionalne refleksivnosti in etične občutljivosti med študenti. Pogostejša uporaba UI je bila povezana z učinkovitejšim učenjem, poglobljenim razumevanjem učne snovi ter večjo samostojnostjo in angažiranostjo študentov. Razprava/Zaključek: UI ima pomemben potencial v izobraževanju fizioterapevtov. Omogoča poglobljeno razumevanje vsebin, spodbuja refleksijo in kritično mišljenje ter krepi samostojnost študentov v študijskem procesu, hkrati pa kaže tudi pomemben potencial za uporabo v klinični praksi.
Keywords: umetna inteligenca, fizioterapija, izobraževanje, učenje, motivacija
Published in ReVIS: 25.05.2026; Views: 412; Downloads: 14
Full text (2,29 MB)
This document has many files! More... |
9. |
10. Intrinzični i ekstrinzični motivatori za korištenje novih informacijsko-komunikacijskih tehnologija u srednjoškolskom obrazovanju : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Strateški komunikacijski managementMarko Mikša, 2025, doctoral dissertation Abstract: Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) potiče osuvremenjivanje obrazovanja prilagođenog generacijama Z i Alpha koje od rođenja žive uz prisustvo raznih tehnologija. IKT alati unatoč tome nisu uvijek široko prihvaćeni, nego se javlja otpor prema novim, nepoznatim IKT alatima unatoč mogućim benefitima. U srednjoškolskom obrazovanju na prihvaćanje IKT-a utječu brojni čimbenici, među kojima je osobito značajna intrinzična i ekstrinzična motivacija. U istraživanju se ispituje koji motivatori utječu na prihvaćanje IKT-a među srednjoškolcima u Republici Hrvatskoj. Istraživanje je provedeno na uzorku od 403 učenika starijih od 16 godina. Za ispitivanje prihvaćanja tehnologije korištene su skale modela prihvaćanja tehnologije (TAM) te dodatne skale motivacijskih varijabli. Primijenjen je kvantitativni pristup temeljen na strukturiranom modeliranju jednadžbi (SEM), a podatci su obrađeni u programu R. Zbog odstupanja od normalne distribucije podataka, korišteni su neparametrijski testovi, kao i regresijske i korelacijske analize. Učenici se u korištenju IKT-a ne razlikuju s obzirom na spol, dob, razred i opći uspjeh u prethodnom razredu. Razlike postoje s obzirom na županiju stanovanja, obrazovni program i imovinski status. Intrinzični motivatori poput zadovoljstva i snage volje pri korištenju novih IKT te ekstrinzični motivatori poput utjecaja prijatelja i medija na korištenje IKT-a pokazali su najjaču povezanost s namjerom korištenja IKT-a. Intrinzična i ekstrinzična motivacija imaju važnu ulogu i ako je učenik samomotiviran te uz to postoji utjecaj medija ili prijatelja, povećava se namjera korištenja IKT-a. Rezultati istraživanja pružaju smjernice za razvoj uspješne komunikacijske strategije i bolje prihvaćanje IKT-a, kako bi se prilikom implementacije osigurala pozitivnija percepcija i bolje prihvaćanje IKT-a.
Keywords: informacijsko-komunikacijska tehnologija, intrinzična motivacija, ekstrinzična motivacija, e-učenje, strukturirani model jednadžbi
Published in ReVIS: 06.05.2026; Views: 465; Downloads: 8
Full text (2,79 MB)
This document has many files! More... |
