Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


21 - 30 / 44
First pagePrevious page12345Next pageLast page
21.
22.
Mobing na delovnem mestu
Matej Hrastar, 2018

Found in: ključnih besedah
Keywords: mobing, komunikacija, nasilje, sodelavci, žrtev, mobing na delovnem mestu
Published: 11.02.2019; Views: 1661; Downloads: 103
.pdf Fulltext (781,59 KB)

23.
Delo policije v predkazenskem postopku pri obravnavi kaznivega dejanja nasilja v družini
Andrej Musulin, 2013

Found in: ključnih besedah
Keywords: družina, nasilje v družini, storilec, policija
Published: 17.06.2019; Views: 1437; Downloads: 83
.pdf Fulltext (1,09 MB)

24.
25.
26.
Zasvojenost z odnosi pri žrtvah nasilja in zlorab
Mojca Rakovič, 2019

Abstract: V magistrskem delu z naslovom »Zasvojenost z odnosi pri žrtvah nasilja in zlorab« obravnavamo dve veliki področji. Prvo področje zajema zasvojenost z odnosi, kjer smo se najprej osredotočili na delovanje nekemične zasvojenosti, kasneje na zasvojenost z odnosi, s katerimi je tesno povezano tudi postavljanje mej v odnosih. Drugo večje področje raziskovanja je zajemalo nasilje in zlorabo, saj menimo, da je ta tematika v javnosti prevečkrat spregledana ali potlačena v ozadje. Zanimalo nas je, kako so žrtve nasilja in zlorab povezane z zasvojenostjo z odnosi, ali so se zatekle po strokovno pomoč v ustanove oz. organizacije in kako so bile z njo zadovoljne. Raziskavo smo izvedli z kvantitativno metodo s pomočjo vprašalnika, s katerim smo v prvem delu pridobili pomembne demografske podatke, v drugem delu smo podrobneje preučili zasvojenost z odnosi z določenimi trditvami, ter nadalje v tretjem sklopu preverjali travmatske dogodke, pomoč v ustanovah oz. organizacijah ter okrevanje. S pomočjo raziskave smo prišli do zaključka, da je velik odstotek ljudi (44 %) doživelo lastno izkušnjo nasilja ali zlorabe, predvsem sta najbolj pogosta telesno in psihično nasilje. Najbolj pogosta trditev iz značilnosti zasvojenosti z odnosi je bila, da na »živi za dan, ko bo skupaj z njo«. Velik izziv je raziskovati zasvojenost z odnosi nasploh, saj je tematika zelo subtilna in občutljiva, še posebej pa raziskovanje te teme pri žrtvah nasilja in zlorab, ki so zelo ranljive. Priporočamo pa nadaljnjo raziskavo, ki bi lahko zajemala obširnejši vprašalnik z več ostalimi podrobnostmi v zvezi z dojemanjem odnosa v povezavi s travmatskimi izkušnjami. Glede na velik odstotek nasilja in zlorab med anketiranimi, jih je zelo malo poiskalo strokovno pomoč, kar kaže na dejstvo, da se naj v prihodnosti še več pozornosti namenja preprečevanju, povezovanju, obveščanju, pomoči.
Found in: ključnih besedah
Keywords: zasvojenost, odnosi, nasilje, zlorabe, okrevanje, magistrske naloge
Published: 04.08.2020; Views: 1054; Downloads: 61
.pdf Fulltext (2,85 MB)

27.
Mobing - psihično nasilje na delovnem mestu
Katja Oberžan, 2012

Found in: ključnih besedah
Keywords: mobing, psihično nasilje, konflikti, delovno mesto, žrtev
Published: 09.12.2020; Views: 929; Downloads: 40
.pdf Fulltext (842,76 KB)

28.
Zaščita žrtve pred nasilnežem - storilcem kaznivega dejanja nasilje v družini
Gorazd Benotič, 2020

Abstract: Kljub današnji razmeroma dobri zaščiti žrtev nasilja v družini v Republiki Sloveniji pred vsemi deviantnimi ravnanji še vedno ostane dvom, ali so organi pregona storili vse potrebno, da je žrtev nasilja v družini dovolj obvarovana pred nasilnežem in ali bi lahko še kako drugače pripomogli k boljši zaščiti le-te. V slovenski zakonodaji je nasilje v družini opredeljeno v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, nasilje v družini kot kaznivo dejanje v Kazenskem zakoniku, nasilje v družini kot prekršek v Zakonu o varstvu javnega reda in miru, nasilje v družini v Zakonu o kazenskem postopku in nasilje v družini v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije. Kot je opredeljeno v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, je nasilje v družini vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu, kakor tudi zanemarjanje družinskega člana ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja. Za žrtev nasilja v družini se po Kazenskem zakoniku šteje vsaka oseba, ki je z nasilnežem oziroma storilcem v kakršnikoli povezavi in živita v skupnem gospodinjstvu. Država je skladno z domačo in mednarodno zakonodajo zavezana nuditi varnost in zaščito šibkejšim državljanom pri zaznavi nasilja v družini, kar je posebnega pomena, saj se kazenskopravni sistem bolj ali manj ukvarja le s storilci deviantnih ravnanj, žrtve teh dejanj pa se nekako zasenčijo oziroma se nanje neuradno pozabi. Razlog za izbor teme je zanimivost, aktualnost in nedorečenost raziskovalnega vprašanja, kar bo vodilo čez vso magistrsko delo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: nasilje v družini, žrtev, nasilnež, prepoved približevanja, zaščita žrtev nasilja v družini
Published: 10.03.2021; Views: 817; Downloads: 50
.pdf Fulltext (1,38 MB)

29.
Uspešnost in učinkovitost ukrepa prepovedi približevanja na območju policijske uprave Ljubljana
Klemen Izda, 2020

Abstract: Leta 2004 je bilo policiji dano varnostno pooblastilo, da ob izpolnjenih zakonskih pogojih povzročitelju nasilja odredijo ukrep prepovedi približevanja. Namen magistrskega dela je predstaviti razloge za uzakonitev ukrepa prepovedi približevanja, predstaviti primernost umestitve takšnega ukrepa med policijska pooblastila ter verodostojno ugotoviti stopnjo uspešnosti in učinkovitosti ukrepa prepovedi približevanja kot ukrepa za zaščito varnosti žrtve nasilja. Pri predstavitvi obravnavane tematike, pooblastil in sedanje ter pretekle ureditve področja so uporabljene opisna metoda, analiza primarnih in sekundarnih virov ter zgodovinska metoda. Pri predstavitvi in primerjavi pravne ureditve obravnavanega področja v nekaterih tujih državah je uporabljena primerjalna metoda. Z uporabo statistične metode, s študijo posameznih primerov ter opazovanjem z neposredno udeležbo je bila opravljena podrobna analiza ukrepa prepovedi približevanja in pojavnih oblik kršitev za triletno obdobje na območju policijske uprave Ljubljana, iz katere izhaja, da je ukrep prepovedi približevanja bistveno bolj uspešen in učinkovit prvi nujni ukrep za zagotavljanje varnosti žrtve nasilja, kot to izkazuje osnovna statistika. Ugotovitve raziskovanja so uporabne v stroki v okviru predavanj, usposabljanj in izpopolnjevanj zaposlenih v policiji, tožilstvu in centrih za socialno delo in tudi zainteresirani javnosti, predvsem nevladnim organizacijam, katerih poslanstvo je nudenje pomoči in svetovanje žrtvam in povzročiteljem nasilja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: nasilje v družini, žrtev, prepoved približevanja, kršitev, učinkovitost
Published: 10.03.2021; Views: 632; Downloads: 58
.pdf Fulltext (730,29 KB)

30.
Primerjava nasilja v družini po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini in Kazenskem zakoniku
Asja Šinigoj, 2020

Abstract: Diplomsko delo obravnava primerjavo nasilja v družini po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini in Kazenskem zakoniku. Poleg te primerjave opisuje tudi pojem, oblike in funkcije družine, opredelitev in vrste nasilja, njegove vzroke in posledice ter morebitne žrtve. Glavni namen in cilj diplomskega dela je ugotoviti, ali se število obravnavanih primerov nasilja v družini letno povečuje, potrditev hipoteze, da je največje število žrtev nasilja v družini na Goriškem ženskega spola, in obrazložitev obravnavanih primerov po Kazenskem zakoniku in Zakonu o preprečevanju nasilja v družini. Za ugotovitev zastavljenih ciljev je bil izveden kritičen pregled literature, statistike in sodne prakse. Glede na prebrano so bile podane naslednje ugotovitve, in sicer da se število obravnavanih primerov nasilja v družini letno ne povečuje, da je večina žrtev na Goriškem ženskega spola, da je povzročiteljem izrečena kazenska sankcija, neprištevnim storilcem pa varnostni ukrep psihiatričnega zdravljenja in varstva, da je nasilja v družini več vrst (psihično, fizično, spolno in ekonomsko nasilje ter zanemarjanje in zalezovanje), da so žrtve nasilja lahko tako moški kot ženske vseh starosti, vseh ekonomsko-socialnih, narodnih in etničnih skupin, ne glede na okoliščine. Med vzroke za nasilje v družini je potrebno uvrstiti težnjo po doseganju nadzora, ustrahovanje, podrejenost, izražanje jeze, stres, opitost, čustveno razburjenost, ljubosumje, travme iz otroštva itd.
Found in: ključnih besedah
Keywords: družina, nasilje, žrtve
Published: 10.03.2021; Views: 686; Downloads: 100
.pdf Fulltext (521,55 KB)

Search done in 0 sec.
Back to top