Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


31 - 40 / 44
First pagePrevious page12345Next pageLast page
31.
Dejavniki tveganja za nasilje nad ženskami
Janja Nemanič Dulmin, 2015

Abstract: Družina kot osnovna celica družbe, je skupnost družinskih članov, ki jim nudi zavetje, varnost in ljubezen. A kljub temu prihaja tudi v družini do nasilja med/nad družinskimi člani, običajno tistimi, ki so šibkejši in se ne morejo braniti. Ker je družina dela zasebne sfere v družbi, je nasilje, ki se dogaja v njej skrito očem javnosti. Nasilje v družini je pogost in kompleksen pojav, pri katerem ena oseba izvaja nadzor in prevlado nad drugo osebo. Nasilje nad ženskami je ponavljajoče se dejanje, storjeno s strani osebe, ki žrtev pozna. Sčasoma lahko nasilje preide do stopnje, da so žrtve tudi otroci ali starejši, ki živijo v isti družini. Žrtev nasilja potrebuje veliko podpore, saj mora sama spregledati dejstvo, da živi v nasilnem odnosu in se temu upreti, ob čemer se lahko posluži pomoči pristojnih organov in institucij, ki delujejo v boju proti nasilju v družini. Velikokrat pa se dogaja, da zaradi groženj s strani nasilneža, slednji ostane neprijavljen in nekaznovan. Nasilje nad ženskami ima več oblik, ki žrtev spremljajo ob vsakem nasilnem vedenju partnerja, posledice pa so dolgotrajne in nepopravljive, saj žrtev potrebuje veliko časa za ponovno utrditev lastnega življenja. V magistrski nalogi natančneje raziskujemo pojav nasilja nad ženskami ter tveganje za pojav slednjega, na kar v veliki meri vplivajo družinsko (ne)življenje, neenakost porazdelitve moči, alkohol in prepovedane substance, družbena (ne)tolerantnost do nasilja, ljubosumje, brezposelnost, zgodovina nasilja in prijava nasilja pristojnim organom.
Found in: ključnih besedah
Keywords: nasilje v družini, dejavniki, oblike, posledice, pomoč žrtvam nasilja, magistrske naloge
Published: 26.07.2021; Views: 317; Downloads: 26
.pdf Fulltext (1,76 MB)

32.
Mobing med zaposlenimi v slovenskih podjetjih
Nevenka Terselič, 2011

Abstract: Mobing je dalj časa trajajoča sovražna in neetična komunikacija enega ali več sodelavcev. Negativne posledice občuti tako žrtev kot njegova okolica oz. podjetje, kjer se to dogaja. Področje me zanima, ker sem bila tudi že sama priča mobingu v svojem delovnem okolju. Za namen raziskave sem naredila deset ločenih Polstrukturirani intervjujev z zaposlenimi v slovenskih podjetjih. Vsem anketiranim sem postavila ista usmeritvena vprašanja. Temeljni raziskovalni problem magistrske naloge je bil pojavnost mobinga med zaposlenimi, poiskati zanj vzroke in posledice, ugotoviti kam se obrniti za pomoč in poiskati predloge za zmanjšanje mobinga. Ker pa magistrsko delo pišem v času vpliva gospodarske krize na poslovanje podjetij, me je še dodatno zanimalo, ali je v uspešnih podjetjih manj mobinga kot v podjetjih, kjer je vpliv krize na poslovanje večji. Odgovore sem razdelila v dve skupini in naredila primerjavo. Odgovori anketirancev so potrdili, da mobing v slovenskih podjetjih obstaja ter ima močan vpliv na delo posameznika. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten pogoj za uspešno poslovanje in doseganje zadanih ciljev vsakega podjetja. Odgovori anketiranih so bili podobni, ne glede na to v kako uspešnem podjetju so zaposleni. Slaba komunikacija in pomanjkanje empatije sta dva izmed glavnih razlogov za nastanek mobinga. Tako za posameznika kot za podjetje sta najpomembnejša preventiva in izobraževanje.
Found in: ključnih besedah
Keywords: delo, delovni pogoji, diskriminacija, grožnje, komunikacija, nadlegovanje, nasilje, spolno nadlegovanje, šikaniranje, mobing, zastraševanje, žrtev
Published: 27.07.2021; Views: 293; Downloads: 23
.pdf Fulltext (1,17 MB)

33.
Psihosocialna pomoč žrtvam nasilja v družini
Anja Rijavec, 2014

Abstract: Nasilje v družini postaja vse pogostejši pojav, kar je posledica tudi današnjega tempa življenja ter slabših ekonomskih razmer. Diplomsko delo se osredotoča na nasilje nad otroki, ki se pojavlja v obliki fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja, nasilja med sorojenci ter zanemarjanja otroka. Slednja oblika nasilja je vključena v empiričnem delu in je obravnavana v obliki konkretnega primera. Nasilje v družini je v večini primerov prikrito, predvsem ko gre za nasilje nad otroki, saj se le-ti bojijo nekomu izven ali znotraj družine povedati, kaj se jim dogaja. Predvsem je težko opazno spolno in psihično nasilje ter seveda zanemarjanje otroka, znaki fizičnega nasilja pa so po navadi opazni in jih prej prepoznamo. V nalogi so natančneje opisane oblike nasilja, znaki nasilja ter načini prepoznavanja le-teh, večji poudarek je na spolnemu nasilju ter zanemarjanju otroka. Vsako nasilje pusti posledice, tako pri otroku, kot tudi pri odraslem, zato so opisane posledice nasilja in programi za pomoč žrtvam ter storilcem nasilja. V nalogi je tudi navedeno, kam se lahko otroci zatečejo po pomoč ter kako poteka psihosocialna pomoč otrokom žrtvam nasilja, kakšne so pristojnosti centrov za socialno delo ter drugih institucij, ki se vključujejo v obravnavo primerov, ki se drug od drugega razlikujejo med seboj. Iz tega razloga je v nalogo vključen tudi postopek, po katerem se rešujejo problemi. Za reševanje nasilja obstaja tudi zakonodaja, ki se jo morajo držati centri za socialno delo, policija ter druge pristojne institucije, ki so vključene v določen primer obravnave nasilja. V nalogo je v ta namen posebej vključen tudi Pravilnik o sodelovanju organov ter centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini, s čimer je lahko na najbolj direkten in natančen način prikazano sodelovanje med institucijami pri obravnavanju primerov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: psihosocialna pomoč, nasilje, družina, družinsko nasilje, žrtve, otroci, ukrepi
Published: 28.07.2021; Views: 529; Downloads: 36
.pdf Fulltext (921,12 KB)

34.
Psihično in fizično nasilje nad ženskami v Zgornjem Posočju
Anja Ručna, 2017

Abstract: Nasilje v druţini je zelo zaskrbljujoč pojav, saj še vedno ostaja skrit za štirimi stenami. Najpogostejša oblika nasilja v druţni pa je ravno nasilje nad ţenskami, zato se v diplomski nalogi osredotočam na psihično in fizično nasilje nad ţenskami v Zgornjem Posočju. Pravijo, da je za otroka in mamo najnevarnejše okolje ravno dom oziroma druţina, za ţensko pa je najnevarnejša oseba njen partner. Čeprav bi druţina morala veljati za varen kraj, kjer vladata ljubezen in zaupanje, je ravno tam skritega nasilja največ. Nasilje nad ţenskami danes predstavlja eno izmed najpogostejših kršitev človekovih pravic. Nasilje nad ţenskami je lahko v fizični obliki, psihični obliki, ekonomski obliki ali kot spolno nasilje. V večini primerov je začetni dejavnik psihično nasilje, kasneje pa se počasi pričenja razvijati bodisi fizično, ekonomsko ali spolno nasilje. Za ţensko je sprva nepričakovano, prvi dogodek nasilja skuša opravičevati, ga zanikati ali pa iskati vzroke v sebi. Poznamo več obdobij nasilja, ki si sledijo v začaranem krogu: naraščanje napetosti, obdobje izbruha, obdobje opravičevanj ter obdobje miru ali medenih tednov, ko je ţrtev prepričana, da je nasilja konec in da je zmagala njuna iskrena ljubezen. Ţal pa temu ni tako, temveč se začarani krog vrne na začetek in kroţi, dokler ţrtev ne zbere dovolj poguma za odhod. Prisotnih je tudi veliko dejavnikov, ki ţrtev zadrţujejo v odnosu oziroma ne dopuščajo, da bi lahko ţrtev odšla iz odnosa. Zgornje Posočje leţi na severozahodnem delu Slovenije, ki obsega občine Bovec, Kobarid in Tolmin. Na prvi pogled dobimo prijeten občutek miru, sproščenosti in povezanosti ljudi med seboj. Kaj pa se v resnici skriva v njihovih domovih, ne moremo predvideti, zato sem se osredotočila na raziskavo, v kolikšni meri je prisotno nasilje v Zgornjem Posočju.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Zgornje Posočje, nasilje, ženske, otroci, partnerski odnosi, diplomske naloge
Published: 28.07.2021; Views: 338; Downloads: 56
.pdf Fulltext (1,56 MB)

35.
Kognitivno-vedenjski coachnig [!] čustvene inteligence
Primož Rakovec, 2015

Abstract: Kognitivno-vedenjski coaching predstavlja enega izmed načinov uporabe kognitivno-vedenjske terapije izven klinične prakse. Ker temelji na osnovnih predpostavkah kognitivno-vedenjske terapije, ocenjujemo, da gre za znanstveno utemeljen in strokoven proces učenja klienta kako izboljšati učinkovitost v vsakodnevnem življenju. V magistrski nalogi raziskujemo, ali je kognitivno-vedenjski coaching tudi učinkovit proces učenja veščin čustvene inteligence. V teoretičnem delu s pomočjo podatkov, zbranih v strokovni literaturi, najprej opišemo kognitivno-vedenjsko terapijo in coaching kot izvorno podlago kognitivno-vedenjskega coachinga. V nadaljevanju predstavimo strukturo in modele kognitivno-vedenjskega coachinga in modela čustvene inteligence. V zadnjem delu teoretičnega dela magistrske naloge opišemo uporabo tehnik kognitivno-vedenjskega coachinga za učenje posameznih veščin čustvene inteligence, opisanih v Bar-Onovem modelu čustvene inteligence. Izpostavimo tudi odnos med klientom in coachem kot zelo pomembnim predpogojem uspešnosti procesa učenja in možne ovire na strani klienta, ki se lahko pojavijo v procesu učenja. V empiričnem delu naloge predstavljamo rezultate, zbrane s polstrukturiranim intervjujem. Rezultati predstavljajo odgovore šestih klientk, ki so se udeležile kognitivno-vedenjskega coachinga čustvene inteligence. Analiza predstavljenih rezultatov je podlaga za odgovore na zastavljeno raziskovalno vprašanje in podvprašanji, ki so potrdili našo domnevo, da je učinkovitost kognitivno-vedenjskega coachinga za učenje veščin čustvene inteligence visoka, da je klientu v pomoč pri prepoznavi negativnih nezdravih čustev in pri razvijanju racionalnih vedenjskih vzorcev.
Found in: ključnih besedah
Keywords: kognitivno-vedenjska terapija, psihično nasilje, tehnike, učinkovitost, coaching, učenje, čustvena inteligenca
Published: 28.07.2021; Views: 362; Downloads: 25
.pdf Fulltext (893,75 KB)

36.
Nasilje nad otroki v družini kot dejavnik tveganja za razvoj težav v duševnem zdravju
Teja Boštjančič, 2020

Abstract: Magistrsko delo z naslovom »Nasilje nad otroki v družini kot dejavnik tveganja za razvoj težav v duševnem zdravju« obravnava nasilje nad otroki v družini in posledice v duševnem zdravju. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kakšne posledice v duševnem zdravju, tako v otroštvu kot v odraslosti, ima lahko posameznik, ki je bil v otroštvu izpostavljen nasilju v družini. Vsebina magistrskega dela je razdeljena na tematske sklope. V prvem delu je predstavljena družina kot sistem, funkcije družine, vzgojni stili, teorija navezanosti ter nasilje v družini. Opredeljene so vrste nasilja v družini, povzročitelji nasilja in ranljive skupine. V osrednjem delu magistrskega dela je predstavljeno in opredeljeno nasilje nad otroki v družini ter opisane oblike oziroma vrste nasilja. V osrednjem delu naloge so prav tako opisane posledice nasilja nad otroki v družini. Predstavljene so težave v duševnem zdravju otroka, ki so posledica nasilja v družini, ter anksioznost in depresija v odraslosti kot posledica izkušnje z nasiljem v družini v otroštvu. Anksioznost in depresija ter nasilje nad otroki v družini so prikazani kot dejavnik tveganja za razvoj anksioznosti in depresije v odraslosti. Zadnji del magistrskega dela je empirični in prinaša študijo primera. Predstavljen je primer odraslega moškega, ki je imel v otroštvu izkušnjo z nasiljem v družini, v odraslosti pa ima težave z anksioznostjo in občasnimi depresivnimi obdobji. Podatki so zbrani s pomočjo dveh nestrukturiranih intervjujev in enega delno strukturiranega intervjuja ter analizirani in interpretirani na podlagi kvalitativne analize. Na podlagi preučevanja literature, raziskovanja ter izvedbe študije primera ugotavljamo, da nasilje nad otroki v družini vpliva na razvoj težav v duševnem zdravju v otroštvu, kot tudi v odraslosti. Osebe, ki so bile v otroštvu izpostavljene nasilju v družini, pa imajo večjo možnost za razvoj težav z anksioznostjo in depresijo v odraslosti.
Found in: ključnih besedah
Keywords: družina, nasilje, otroci, posledice nasilja, anksioznost, depresija, magistrske naloge
Published: 13.08.2021; Views: 432; Downloads: 53
.pdf Fulltext (1,69 MB)

37.
Mobing na delovnem mestu v podjetju X
Ana Vukićević, 2021

Abstract: Mobing je vrsta neprimerne komunikacije v delovnem okolju, ki vključuje elemente psihičnega zlorabljanja. Ponavadi mobing izvaja ena oseba, lahko pa ga izvaja skupina oseb, ki posameznika psihično nadleguje in mu tako povzroča občutek nemoči. Mobing se najpogosteje pojavlja v slabo organiziranih delovnih okoljih, žrtve pa niso le posamezniki z nižjo izobrazbo, temveč tudi nadpovprečno sposobni in inteligentni posamezniki. V raziskovalnem delu smo želeli pridobiti odgovore na zastavljene hipoteze, ali so povzročitelji mobinga nadrejeni, ali so žrtve mobinga pogosteje osebe ženskega spola, ali se žrtve zavedajo, da doživljajo mobing in ali vedo, kam se lahko obrnejo po pomoč.
Found in: ključnih besedah
Keywords: mobing, trpinčenje, delovno mesto, psihično nasilje, posledice mobinga.
Published: 22.09.2021; Views: 442; Downloads: 53
.pdf Fulltext (1,07 MB)

38.
39.
Delo fizioterapevta z duševno motenimi
Renata Murn, 2021

Abstract: Duševne motnje so stanja, ki vplivajo na pacientovo razmišljanje, počutje, razpoloženje in vedenje, zato je pomembna komunikacija fizioterapevta s pacientom, saj preko nje fizioterapevt pridobi ustrezne informacije o pacientu in vzpostavi ustrezen terapevtski odnos. Namen diplomske naloge je predstaviti duševne motnje, vlogo fizioterapevta pri delu z njimi in vlogo družine ter stigmo duševno motenih s strani zaposlenih v zdravstvu. Diplomsko nalogo sestavlja teoretični del s pregledom literature in raziskovalni del, kjer je uporabljena metoda intervjuja. Ugotovili smo, da ima fizioterapevt precej pomembno vlogo pri zdravljenju oseb z duševno motnjo. Pomembno je, da uporablja ustrezne tehnike komunikacije, tako verbalne kot neverbalne, in empatijo. Na boljšo in uspešnejšo rehabilitacijo pri duševnih motnjah vpliva uporaba kognitivno-vedenjske terapije in psihoterapije v fizioterapiji, saj so na podlagi več raziskav dokazani pozitivni učinki na duševne motnje. Fizioterapevt mora pri osebah z duševno motnjo vključiti v rehabilitacijski program družino in svojce, saj najbolje poznajo osebo z duševno motnjo in jo motivirajo tudi v času, ko ga ni zraven. Družinske člane moramo kot fizioterapevti ustrezno informirati in jih naučiti, da sprejmejo osebo z duševno motnjo in jo podpirajo. S postavitvijo realnih ciljev, vključitvijo družine in svojcev ter z ustrezno načrtovanim rehabilitacijskim programom lahko pričakujemo uspešno zdravljenje duševnih motenj in napredek.
Found in: ključnih besedah
Keywords: duševno bolni, duševne motnje, nasilje med pacienti z motnjo duševnega razvoja, duševno zdravje, fizioterapija in duševno bolni.
Published: 19.11.2021; Views: 335; Downloads: 41
.pdf Fulltext (526,68 KB)

40.
Položaj žrtve nasilja pri urejanju preživnine za otroke
Katja Žaler, 2021

Abstract: Nasilje v družini prežema velik del slovenske družbe. V kar 90,8 % so povzročitelji nasilja moški. Oče kot povzročitelj nasilja ima starševsko dolžnost preživljanja svojih otrok. Družinski zakonik v 6. členu določa starševsko skrb kot celoto vseh obveznosti in pravic staršev, da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarijo razmere, v katerih bo zagotovljen celovit otrokov razvoj. Zakon o preprečevanju nasilja v družini pa izrecno ne opredeli neplačevanja preživnine kot oblike ekonomskega nasilja, omogoča pa subsumpcijo pod zadnji del zakonske opredelitve ekonomskega nasilja. Ob prisotnosti nasilja v družini je urejanje preživnine za otroke polno ovir, ki lahko celo pretehtajo nad uveljavljanjem otrokove pravice do preživnine. Ženska, ki je preživela nasilen odnos in zbrala moč za odhod, se zaradi doživljanja različnih oblik nasilja znajde v situaciji finančne, telesne in psihične izčrpanosti. Prostovoljnega plačevanja preživnine za otroke v primeru nasilja v družini skorajda ni mogoče pričakovati. Veliko verjetnejša je situacija nadaljevanja izvajanja ekonomskega nasilja nad otroki, ki tako postanejo neposredne žrtve nasilja s strani svojega očeta. Problematika urejanja preživnine za otroke je poleg psihofizičnih posledic preživetega nasilja tudi v dolžini sodnih postopkov, ki v povprečju trajajo sedem mesecev. Žrtev nasilja ima za čas trajanja postopka možnost vložitve predloga za izdajo začasne odredbe za pridobitev preživnine za otroke. Začasna odredba omogoča hitro ureditev spornega razmerja. Sodišča so z znižanjem pravnega standarda ogroženosti otroka ponovno vzpostavila zagotavljanje največje koristi otroka in se zavzela za spoštovanje starševske dolžnosti preživljanja otrok.
Found in: ključnih besedah
Keywords: nasilje v družini, ekonomsko nasilje, preživnina za otroke, korist otroka, začasne odredbe
Published: 30.12.2021; Views: 191; Downloads: 12
.pdf Fulltext (1,41 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top