31. Dejavniki tveganja za nasilje nad ženskamiJanja Nemanič Dulmin, 2015 Abstract: Družina kot osnovna celica družbe, je skupnost družinskih članov, ki jim nudi zavetje, varnost
in ljubezen. A kljub temu prihaja tudi v družini do nasilja med/nad družinskimi člani,
običajno tistimi, ki so šibkejši in se ne morejo braniti. Ker je družina dela zasebne sfere v
družbi, je nasilje, ki se dogaja v njej skrito očem javnosti.
Nasilje v družini je pogost in kompleksen pojav, pri katerem ena oseba izvaja nadzor in
prevlado nad drugo osebo.
Nasilje nad ženskami je ponavljajoče se dejanje, storjeno s strani osebe, ki žrtev pozna.
Sčasoma lahko nasilje preide do stopnje, da so žrtve tudi otroci ali starejši, ki živijo v isti
družini. Žrtev nasilja potrebuje veliko podpore, saj mora sama spregledati dejstvo, da živi v
nasilnem odnosu in se temu upreti, ob čemer se lahko posluži pomoči pristojnih organov in
institucij, ki delujejo v boju proti nasilju v družini. Velikokrat pa se dogaja, da zaradi groženj
s strani nasilneža, slednji ostane neprijavljen in nekaznovan. Nasilje nad ženskami ima več
oblik, ki žrtev spremljajo ob vsakem nasilnem vedenju partnerja, posledice pa so dolgotrajne
in nepopravljive, saj žrtev potrebuje veliko časa za ponovno utrditev lastnega življenja.
V magistrski nalogi natančneje raziskujemo pojav nasilja nad ženskami ter tveganje za pojav
slednjega, na kar v veliki meri vplivajo družinsko (ne)življenje, neenakost porazdelitve moči,
alkohol in prepovedane substance, družbena (ne)tolerantnost do nasilja, ljubosumje,
brezposelnost, zgodovina nasilja in prijava nasilja pristojnim organom.
Found in: ključnih besedah
Keywords: nasilje v družini, dejavniki, oblike, posledice, pomoč žrtvam nasilja, magistrske naloge
Published: 26.07.2021; Views: 317; Downloads: 26
 Fulltext (1,76 MB) |
32. Mobing med zaposlenimi v slovenskih podjetjihNevenka Terselič, 2011 Abstract: Mobing je dalj časa trajajoča sovražna in neetična komunikacija enega ali več sodelavcev.
Negativne posledice občuti tako žrtev kot njegova okolica oz. podjetje, kjer se to dogaja.
Področje me zanima, ker sem bila tudi že sama priča mobingu v svojem delovnem okolju. Za
namen raziskave sem naredila deset ločenih Polstrukturirani intervjujev z zaposlenimi v
slovenskih podjetjih. Vsem anketiranim sem postavila ista usmeritvena vprašanja. Temeljni
raziskovalni problem magistrske naloge je bil pojavnost mobinga med zaposlenimi, poiskati
zanj vzroke in posledice, ugotoviti kam se obrniti za pomoč in poiskati predloge za
zmanjšanje mobinga. Ker pa magistrsko delo pišem v času vpliva gospodarske krize na
poslovanje podjetij, me je še dodatno zanimalo, ali je v uspešnih podjetjih manj mobinga kot
v podjetjih, kjer je vpliv krize na poslovanje večji. Odgovore sem razdelila v dve skupini in
naredila primerjavo. Odgovori anketirancev so potrdili, da mobing v slovenskih podjetjih
obstaja ter ima močan vpliv na delo posameznika. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten
pogoj za uspešno poslovanje in doseganje zadanih ciljev vsakega podjetja. Odgovori
anketiranih so bili podobni, ne glede na to v kako uspešnem podjetju so zaposleni. Slaba
komunikacija in pomanjkanje empatije sta dva izmed glavnih razlogov za nastanek mobinga.
Tako za posameznika kot za podjetje sta najpomembnejša preventiva in izobraževanje.
Found in: ključnih besedah
Keywords: delo, delovni pogoji, diskriminacija, grožnje, komunikacija, nadlegovanje, nasilje, spolno nadlegovanje, šikaniranje, mobing, zastraševanje, žrtev
Published: 27.07.2021; Views: 293; Downloads: 23
Fulltext (1,17 MB) |
33. Psihosocialna pomoč žrtvam nasilja v družiniAnja Rijavec, 2014 Abstract: Nasilje v družini postaja vse pogostejši pojav, kar je posledica tudi današnjega tempa
življenja ter slabših ekonomskih razmer. Diplomsko delo se osredotoča na nasilje nad otroki,
ki se pojavlja v obliki fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja, nasilja med sorojenci ter
zanemarjanja otroka. Slednja oblika nasilja je vključena v empiričnem delu in je
obravnavana v obliki konkretnega primera. Nasilje v družini je v večini primerov prikrito,
predvsem ko gre za nasilje nad otroki, saj se le-ti bojijo nekomu izven ali znotraj družine
povedati, kaj se jim dogaja. Predvsem je težko opazno spolno in psihično nasilje ter seveda
zanemarjanje otroka, znaki fizičnega nasilja pa so po navadi opazni in jih prej prepoznamo. V
nalogi so natančneje opisane oblike nasilja, znaki nasilja ter načini prepoznavanja le-teh,
večji poudarek je na spolnemu nasilju ter zanemarjanju otroka. Vsako nasilje pusti posledice,
tako pri otroku, kot tudi pri odraslem, zato so opisane posledice nasilja in programi za pomoč
žrtvam ter storilcem nasilja. V nalogi je tudi navedeno, kam se lahko otroci zatečejo po
pomoč ter kako poteka psihosocialna pomoč otrokom žrtvam nasilja, kakšne so pristojnosti
centrov za socialno delo ter drugih institucij, ki se vključujejo v obravnavo primerov, ki se
drug od drugega razlikujejo med seboj. Iz tega razloga je v nalogo vključen tudi postopek, po
katerem se rešujejo problemi.
Za reševanje nasilja obstaja tudi zakonodaja, ki se jo morajo držati centri za socialno delo,
policija ter druge pristojne institucije, ki so vključene v določen primer obravnave nasilja. V
nalogo je v ta namen posebej vključen tudi Pravilnik o sodelovanju organov ter centrov za
socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini, s
čimer je lahko na najbolj direkten in natančen način prikazano sodelovanje med institucijami
pri obravnavanju primerov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: psihosocialna pomoč, nasilje, družina, družinsko nasilje, žrtve, otroci, ukrepi
Published: 28.07.2021; Views: 529; Downloads: 36
Fulltext (921,12 KB) |
34. Psihično in fizično nasilje nad ženskami v Zgornjem PosočjuAnja Ručna, 2017 Abstract: Nasilje v druţini je zelo zaskrbljujoč pojav, saj še vedno ostaja skrit za štirimi stenami.
Najpogostejša oblika nasilja v druţni pa je ravno nasilje nad ţenskami, zato se v diplomski
nalogi osredotočam na psihično in fizično nasilje nad ţenskami v Zgornjem Posočju.
Pravijo, da je za otroka in mamo najnevarnejše okolje ravno dom oziroma druţina, za ţensko
pa je najnevarnejša oseba njen partner. Čeprav bi druţina morala veljati za varen kraj, kjer
vladata ljubezen in zaupanje, je ravno tam skritega nasilja največ. Nasilje nad ţenskami danes
predstavlja eno izmed najpogostejših kršitev človekovih pravic.
Nasilje nad ţenskami je lahko v fizični obliki, psihični obliki, ekonomski obliki ali kot spolno
nasilje. V večini primerov je začetni dejavnik psihično nasilje, kasneje pa se počasi pričenja
razvijati bodisi fizično, ekonomsko ali spolno nasilje. Za ţensko je sprva nepričakovano, prvi
dogodek nasilja skuša opravičevati, ga zanikati ali pa iskati vzroke v sebi. Poznamo več
obdobij nasilja, ki si sledijo v začaranem krogu: naraščanje napetosti, obdobje izbruha,
obdobje opravičevanj ter obdobje miru ali medenih tednov, ko je ţrtev prepričana, da je
nasilja konec in da je zmagala njuna iskrena ljubezen. Ţal pa temu ni tako, temveč se začarani
krog vrne na začetek in kroţi, dokler ţrtev ne zbere dovolj poguma za odhod. Prisotnih je tudi
veliko dejavnikov, ki ţrtev zadrţujejo v odnosu oziroma ne dopuščajo, da bi lahko ţrtev odšla
iz odnosa.
Zgornje Posočje leţi na severozahodnem delu Slovenije, ki obsega občine Bovec, Kobarid in
Tolmin. Na prvi pogled dobimo prijeten občutek miru, sproščenosti in povezanosti ljudi med
seboj. Kaj pa se v resnici skriva v njihovih domovih, ne moremo predvideti, zato sem se
osredotočila na raziskavo, v kolikšni meri je prisotno nasilje v Zgornjem Posočju.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Zgornje Posočje, nasilje, ženske, otroci, partnerski odnosi, diplomske naloge
Published: 28.07.2021; Views: 338; Downloads: 56
Fulltext (1,56 MB) |
35. Kognitivno-vedenjski coachnig [!] čustvene inteligencePrimož Rakovec, 2015 Abstract: Kognitivno-vedenjski coaching predstavlja enega izmed načinov uporabe kognitivno-vedenjske terapije izven klinične prakse. Ker temelji na osnovnih predpostavkah kognitivno-vedenjske terapije, ocenjujemo, da gre za znanstveno utemeljen in strokoven proces učenja
klienta kako izboljšati učinkovitost v vsakodnevnem življenju.
V magistrski nalogi raziskujemo, ali je kognitivno-vedenjski coaching tudi učinkovit proces
učenja veščin čustvene inteligence. V teoretičnem delu s pomočjo podatkov, zbranih v
strokovni literaturi, najprej opišemo kognitivno-vedenjsko terapijo in coaching kot izvorno
podlago kognitivno-vedenjskega coachinga. V nadaljevanju predstavimo strukturo in modele
kognitivno-vedenjskega coachinga in modela čustvene inteligence. V zadnjem delu
teoretičnega dela magistrske naloge opišemo uporabo tehnik kognitivno-vedenjskega
coachinga za učenje posameznih veščin čustvene inteligence, opisanih v Bar-Onovem modelu
čustvene inteligence. Izpostavimo tudi odnos med klientom in coachem kot zelo pomembnim
predpogojem uspešnosti procesa učenja in možne ovire na strani klienta, ki se lahko pojavijo
v procesu učenja. V empiričnem delu naloge predstavljamo rezultate, zbrane s
polstrukturiranim intervjujem. Rezultati predstavljajo odgovore šestih klientk, ki so se
udeležile kognitivno-vedenjskega coachinga čustvene inteligence. Analiza predstavljenih
rezultatov je podlaga za odgovore na zastavljeno raziskovalno vprašanje in podvprašanji, ki so
potrdili našo domnevo, da je učinkovitost kognitivno-vedenjskega coachinga za učenje veščin
čustvene inteligence visoka, da je klientu v pomoč pri prepoznavi negativnih nezdravih čustev
in pri razvijanju racionalnih vedenjskih vzorcev.
Found in: ključnih besedah
Keywords: kognitivno-vedenjska terapija, psihično nasilje, tehnike, učinkovitost, coaching, učenje, čustvena inteligenca
Published: 28.07.2021; Views: 362; Downloads: 25
Fulltext (893,75 KB) |
36. Nasilje nad otroki v družini kot dejavnik tveganja za razvoj težav v duševnem zdravjuTeja Boštjančič, 2020 Abstract: Magistrsko delo z naslovom »Nasilje nad otroki v družini kot dejavnik tveganja za razvoj težav
v duševnem zdravju« obravnava nasilje nad otroki v družini in posledice v duševnem zdravju.
Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kakšne posledice v duševnem zdravju, tako v otroštvu kot
v odraslosti, ima lahko posameznik, ki je bil v otroštvu izpostavljen nasilju v družini. Vsebina
magistrskega dela je razdeljena na tematske sklope. V prvem delu je predstavljena družina kot
sistem, funkcije družine, vzgojni stili, teorija navezanosti ter nasilje v družini. Opredeljene so
vrste nasilja v družini, povzročitelji nasilja in ranljive skupine. V osrednjem delu magistrskega
dela je predstavljeno in opredeljeno nasilje nad otroki v družini ter opisane oblike oziroma vrste
nasilja. V osrednjem delu naloge so prav tako opisane posledice nasilja nad otroki v družini.
Predstavljene so težave v duševnem zdravju otroka, ki so posledica nasilja v družini, ter
anksioznost in depresija v odraslosti kot posledica izkušnje z nasiljem v družini v otroštvu.
Anksioznost in depresija ter nasilje nad otroki v družini so prikazani kot dejavnik tveganja za
razvoj anksioznosti in depresije v odraslosti. Zadnji del magistrskega dela je empirični in
prinaša študijo primera. Predstavljen je primer odraslega moškega, ki je imel v otroštvu
izkušnjo z nasiljem v družini, v odraslosti pa ima težave z anksioznostjo in občasnimi
depresivnimi obdobji. Podatki so zbrani s pomočjo dveh nestrukturiranih intervjujev in enega
delno strukturiranega intervjuja ter analizirani in interpretirani na podlagi kvalitativne analize.
Na podlagi preučevanja literature, raziskovanja ter izvedbe študije primera ugotavljamo, da
nasilje nad otroki v družini vpliva na razvoj težav v duševnem zdravju v otroštvu, kot tudi v
odraslosti. Osebe, ki so bile v otroštvu izpostavljene nasilju v družini, pa imajo večjo možnost
za razvoj težav z anksioznostjo in depresijo v odraslosti.
Found in: ključnih besedah
Keywords: družina, nasilje, otroci, posledice nasilja, anksioznost, depresija, magistrske naloge
Published: 13.08.2021; Views: 432; Downloads: 53
Fulltext (1,69 MB) |
37. Mobing na delovnem mestu v podjetju XAna Vukićević, 2021 Abstract: Mobing je vrsta neprimerne komunikacije v delovnem okolju, ki vključuje elemente psihičnega zlorabljanja. Ponavadi mobing izvaja ena oseba, lahko pa ga izvaja skupina oseb, ki posameznika psihično nadleguje in mu tako povzroča občutek nemoči. Mobing se najpogosteje pojavlja v slabo organiziranih delovnih okoljih, žrtve pa niso le posamezniki z nižjo izobrazbo, temveč tudi nadpovprečno sposobni in inteligentni posamezniki. V raziskovalnem delu smo želeli pridobiti odgovore na zastavljene hipoteze, ali so povzročitelji mobinga nadrejeni, ali so žrtve mobinga pogosteje osebe ženskega spola, ali se žrtve zavedajo, da doživljajo mobing in ali vedo, kam se lahko obrnejo po pomoč.
Found in: ključnih besedah
Keywords: mobing, trpinčenje, delovno mesto, psihično nasilje, posledice mobinga.
Published: 22.09.2021; Views: 442; Downloads: 53
Fulltext (1,07 MB) |
38. |
39. Delo fizioterapevta z duševno motenimiRenata Murn, 2021 Abstract: Duševne motnje so stanja, ki vplivajo na pacientovo razmišljanje, počutje,
razpoloženje in vedenje, zato je pomembna komunikacija fizioterapevta s
pacientom, saj preko nje fizioterapevt pridobi ustrezne informacije o pacientu in
vzpostavi ustrezen terapevtski odnos. Namen diplomske naloge je predstaviti
duševne motnje, vlogo fizioterapevta pri delu z njimi in vlogo družine ter stigmo
duševno motenih s strani zaposlenih v zdravstvu. Diplomsko nalogo sestavlja
teoretični del s pregledom literature in raziskovalni del, kjer je uporabljena metoda
intervjuja. Ugotovili smo, da ima fizioterapevt precej pomembno vlogo pri
zdravljenju oseb z duševno motnjo. Pomembno je, da uporablja ustrezne tehnike
komunikacije, tako verbalne kot neverbalne, in empatijo. Na boljšo in uspešnejšo
rehabilitacijo pri duševnih motnjah vpliva uporaba kognitivno-vedenjske terapije in
psihoterapije v fizioterapiji, saj so na podlagi več raziskav dokazani pozitivni učinki
na duševne motnje. Fizioterapevt mora pri osebah z duševno motnjo vključiti v
rehabilitacijski program družino in svojce, saj najbolje poznajo osebo z duševno
motnjo in jo motivirajo tudi v času, ko ga ni zraven. Družinske člane moramo kot
fizioterapevti ustrezno informirati in jih naučiti, da sprejmejo osebo z duševno
motnjo in jo podpirajo. S postavitvijo realnih ciljev, vključitvijo družine in svojcev
ter z ustrezno načrtovanim rehabilitacijskim programom lahko pričakujemo
uspešno zdravljenje duševnih motenj in napredek.
Found in: ključnih besedah
Keywords: duševno bolni, duševne motnje, nasilje med pacienti z motnjo duševnega
razvoja, duševno zdravje, fizioterapija in duševno bolni.
Published: 19.11.2021; Views: 335; Downloads: 41
Fulltext (526,68 KB) |
40. Položaj žrtve nasilja pri urejanju preživnine za otrokeKatja Žaler, 2021 Abstract: Nasilje v družini prežema velik del slovenske družbe. V kar 90,8 % so povzročitelji nasilja moški. Oče kot povzročitelj nasilja ima starševsko dolžnost preživljanja svojih otrok. Družinski zakonik v 6. členu določa starševsko skrb kot celoto vseh obveznosti in pravic staršev, da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarijo razmere, v katerih bo zagotovljen celovit otrokov razvoj. Zakon o preprečevanju nasilja v družini pa izrecno ne opredeli neplačevanja preživnine kot oblike ekonomskega nasilja, omogoča pa subsumpcijo pod zadnji del zakonske opredelitve ekonomskega nasilja. Ob prisotnosti nasilja v družini je urejanje preživnine za otroke polno ovir, ki lahko celo pretehtajo nad uveljavljanjem otrokove pravice do preživnine. Ženska, ki je preživela nasilen odnos in zbrala moč za odhod, se zaradi doživljanja različnih oblik nasilja znajde v situaciji finančne, telesne in psihične izčrpanosti. Prostovoljnega plačevanja preživnine za otroke v primeru nasilja v družini skorajda ni mogoče pričakovati. Veliko verjetnejša je situacija nadaljevanja izvajanja ekonomskega nasilja nad otroki, ki tako postanejo neposredne žrtve nasilja s strani svojega očeta. Problematika urejanja preživnine za otroke je poleg psihofizičnih posledic preživetega nasilja tudi v dolžini sodnih postopkov, ki v povprečju trajajo sedem mesecev. Žrtev nasilja ima za čas trajanja postopka možnost vložitve predloga za izdajo začasne odredbe za pridobitev preživnine za otroke. Začasna odredba omogoča hitro ureditev spornega razmerja. Sodišča so z znižanjem pravnega standarda ogroženosti otroka ponovno vzpostavila zagotavljanje največje koristi otroka in se zavzela za spoštovanje starševske dolžnosti preživljanja otrok.
Found in: ključnih besedah
Keywords: nasilje v družini, ekonomsko nasilje, preživnina za otroke, korist otroka, začasne odredbe
Published: 30.12.2021; Views: 191; Downloads: 12
Fulltext (1,41 MB) |
