51. Nasilje v družini kot posledica epidemije Covid-19Alex Njivar, 2022 Abstract: V diplomskem delu obravnavam, kako je epidemija Covid-19 vplivala na nasilje v družini. Epidemija je pripeljala do izgube človeških življenj po vsem svetu, prinesla je veliko sprememb v vsakdanje življenje posameznikov. Negativno je vplivala na gospodarstvo, mentalno zdravje, socialne stike in še bi lahko naštevala. Ljudje so med pandemijo čutili stres, strah, tesnobo ter osamljenost. Veliko ljudi se je spopadlo z depresijo in anksioznostjo. Med epidemijo je prišlo do znatnega povečanja primerov nasilja v družini. Dejavniki, ki so povečali nasilje v družini, so bili povečan stres, ekonomska negotovost, mentalna nestabilnost, socialna izolacija in zloraba alkohola in prepovedanih substanc. Povečalo se je tako fizično, psihično ter spolno nasilje. Največ nasilja se je zgodilo prav v intimno-partnerskih odnosih in družinah. V vsaki družini prihaja do konfliktov, saj je le ta sestavljena iz posameznikov, ki nimajo zmeraj enakih interesov in želja. Na družinsko življenje pa ne vplivajo samo interesi družine, ampak tudi zunanji dejavniki, kot so družbene razmere, socialne razmere in psihično zdravje družinskih članov. V času epidemije so se življenja oseb zelo spremenila, s tem pa tudi interesi, kar je pogosteje pripeljalo do napetosti med družinskimi člani. Družina, ki je osnovna celica človeške družbe, je izgubila svoj primaren pomen. V družini bi se morali počutiti varno, brezskrbo in si med seboj zaupati, pa vendar se je veliko oseb v družini počutilo osamljene, prestrašene in brez zaupanja do ostalih članov družine. V diplomski nalogi sem se dotaknila teme fizičnega, psihičnega, verbalnega, spolnega ter finančnega nasilja. Primerjala sem pojavnost prijavljenega in obravnavanega nasilja v letu 2020 in 2021, ker pa se zavedam, da precejšen odstotek nasilja v družini ostane neprijavljen in posledično neobravnavan, sem pripravila tudi anketo o izkušnji nasilja. Za konec sem dodala še anonimno intimno izpoved žrtve, ki je doživela partnersko nasilje na svoji koži.
Found in: ključnih besedah
Keywords: družina, epidemija, Covid-19, nasilje, nasilje v družini, fizično nasilje, psihično nasilje, spolno nasilje, spolna zloraba otrok
Published: 13.01.2023; Views: 601; Downloads: 109
 Fulltext (1,18 MB) |
52. Kaznivo dejanje nasilja v družini in temeljne predpostavke kaznivosti (191. člen KZ-1), kot zakonodajni, teoretični in praktični problemDeborah Čendak, 2023 Abstract: Nasilje v družini je globalni problem, ki je v zadnjih letih statistično gledano v porastu. Največkrat se dogaja za zaprtimi vrati, zato je izrednega pomena, da je celotna družba informirana, kako postopati, ko se srečamo z nasiljem v družini, bodisi kot žrtev ali priča. Nasilje se dogaja v vseh okoliščinah, naj bo to v socialno ranljivejših družinah ali pa družinah, ki so dobro finančno preskrbljene in navzven kažejo samo blišč njihovega življenja. Žrtev je lahko vsak posameznik – ženska, otrok, moški, starejši, ranljivejše skupine. Za nasilje ni nobenega opravičila, zato je tudi državni zbor leta 2016 naredil korak k izboljšanju zakonodaje, saj je potrdil spremembe Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki so vključevale ničelno toleranco do nasilja v družini. Izrednega pomena je, da se družba prične zavedati, da nasilje, ki se dogaja znotraj družine, ne sme ostati prikrito, saj je to skupni problem družbe in dolžnost nas vseh je, da pomagamo preprečevati tragične zgodbe, ki jih v medijih zasledimo zelo pogosto. Vsak posameznik, pa naj bo to žrtev, mladoletnik, nevladna organizacija ali kakšna izmed ustanov, lahko prijavi nasilje in s tem reši kakšno izmed žrtev.
Found in: ključnih besedah
Keywords: nasilje, družina, kaznivo dejanje, storilec, žrtev, dejavniki
Published: 25.05.2023; Views: 375; Downloads: 31
Fulltext (921,83 KB) |
53. Otrok kot posredna žrtev nasilja v družiniEva Križaj, 2023 Abstract: Otrok se v okoliščinah družinskega nasilja znajde v vlogi posredne žrtve zaradi več različnih dejavnikov tveganja, ki vplivajo na odrasle osebe. Težke življenjske situacije in stiske bodo pri odrasli osebi vzpodbudile nasilniško vedenje različnih intenzitet. Čeprav odrasla oseba v določeni življenjski situaciji ne bo namerno želela nasilnega ravnanja obračati proti otroku, bo otrok kot razumsko še nerazvita oseba (lahko) nasilno situacijo razumel drugače in se bo počutil ogroženega. Navedeno bo pri otroku glede na posamezne razvojne faze povzročilo nekatera vprašanja o njegovi lastni vrednosti in skladno s tem tudi hude posledice, ki jih bo utrpel v svojem razvoju. Slovenski zakonodajalec je zato otroka tudi za primere situacij, ki ga orišejo kot posredno žrtev družinskega nasilja, posebej zavaroval, in sicer je otrok oziroma njegov psihofizični razvoj varovan v 192. členu Kazenskega zakonika. Vzvode in vzroke nasilnega ravnanja staršev spoznamo preko različnih teorij, ki razložijo, kako se agresivno vedenje prenaša iz generacije v generacijo. Navedeno pojmujemo krog nasilja. Kazenskopravna izhodišča ne omogočajo vseh odgovorov na pestrost vprašanj, ki se ponujajo pri obravnavani tematiki. Ta presega kazenskopravni okvir in je zato za reševanje spornih vprašanj treba upoštevati tudi spoznanja psihološke, sociološke, družinske, medicinske, policijske in drugih strok. Ključnega pomena je, da se pri odkrivanju in preprečevanju nasilja v družini uporabi sistemski pristop, ki pomeni usklajen odziv pristojnih institucij. Z nepravilnim odzivanjem na primarno viktimiziranost otroka bo otrok podoživljal travmatiziranost oziroma se bo ta še stopnjevala. Tako ravnanje opredelimo kot sekundarno viktimizacijo otroka. Preprečevanje slednje je temeljna naloga pristojnih organov, pri čemer je za uspešnost v praksi njihovo sodelovanje pričakovano, celo nujno.
Found in: ključnih besedah
Keywords: nasilje v družini, kaznivo dejanje, prekršek, nasilje nad otrokom, otrok kot posredna žrtev, otrok kot priča, odkrivanje in intervencija, sistemsko obravnavanje, preprečevanje sekundarne viktimizacije, ukrepi za varstvo koristi otroka
Published: 19.09.2023; Views: 442; Downloads: 52
Fulltext (1,13 MB) |
54. UPORABA DRUŽBENIH OMREŽIJ IN DUŠEVNO ZDRAVJE MLADIH ODRASLIHManca Hrovat, 2023 Abstract: Družbena omrežja so zadnje desetletje po celotnem svetu že zelo razširjena. Uporaba le teh pa ima svoje prednosti in slabosti. V diplomski nalogi smo raziskovali uporabo družbenih omrežij s poudarkom na duševnem zdravju mladih odraslih.
V teoretičnem delu smo najprej predstavili družbena omrežja in katera so trenutno najbolj popularna, nato kako so družbena omrežja povezana z duševnim zdravjem mladih ter predstavili negativne in pozitivne vidike uporabe družbenih omrežij, kako so družbena omrežja povezana z izobraževanjem, dotaknili pa smo se tudi uporabe družbenih omrežij v času covida ter raziskali spletno nasilje in zaslonsko zasvojenost.
V empiričnem delu smo zajeli pristope, metode in tehnike ter opisali vzorec našega raziskovanja. Pri pisanju diplomske naloge smo se odločili za kvalitativno fenološko paradigmo raziskovanja z vprašalnikom in izvedbo intervjujev. Uporabili smo delno strukturirani tip intervjuja. Naša metoda vzorčenja je namensko vzorčenje. Izvedli smo 6 polstrukturiranih intervjujev z udeleženci, starimi med 18 in 24 let. Intervjuje smo kodirali v kodirni tabeli po sklopih in jim določili pojme in kategorije.
Vprašanja so se nanašala na to, kdaj so se kandidati prvič srečali z družbenimi omrežji in katera družbena omrežja uporabljajo, v kakšne namene uporabljajo družbena omrežja, družbena omrežja in izobraževanje, družbena omrežja in covid, njihovo doživljanje ob uporabi, raziskovali smo tudi, ali so kdaj prekomerno uporabljali omrežja in kako uporabo omejiti ter če so kdaj doživeli spletno nasilje. Ugotovili smo, da naši kandidati v večini ne doživljajo nič pretirano negativnega, več ali manj so poročali o težavah s samopodobo zaradi perfekcionizma, ki se pojavlja na družbenih omrežjih. Večina uporablja družbena omrežja za komunikacijo, izobraževanje in branje novic. Ugotovili smo, da je spletnega nasilja res ogromno in se pojavlja v več oblikah, npr. kot izsiljevanje, posmehovanje, žaljivi komentarji, grožnje … Pri tem, kako omejiti uporabo družbenih omrežij, pa smo ugotovili, da bi morali starši narediti največ.
Za nadaljnjo raziskavo bi bilo potrebno povečati vzorec in v raziskavo vključiti tudi mladostnike ter osebe s težavami z duševnim zdravjem in LGBTQ+ skupnost.
Found in: ključnih besedah
Keywords: družbena omrežja, zaslonska zasvojenost, duševno zdravje, mladi odrasli, izobraževanje, spletno nasilje, covid-19.
Published: 10.10.2023; Views: 474; Downloads: 44
Fulltext (1,74 MB) |
55. POVEZAVA ZLORABE PSIHOAKTIVNIH SNOVI Z DOŽIVLJANJEM DRUŽINSKEGA NASILJA V OTROŠTVUMonika Pungerčar, 2023 Abstract: Ta diplomska naloga se osredotoča na preučevanje povezave med doživljanjem družinskega nasilja v otroštvu ter odvisnostjo od psihoaktivnih substanc v mladostništvu ter v odrasli dobi. Iz življenjskih izkušenj ugotavljamo, da otrok dejanja odraslih dojema na svoj način, lahko drugače kot so bila storjena ali kot je bil prvotni namen staršev. To še posebej velja za situacije, ki vključujejo različne oblike nasilja, kot je fizično ali psihično nasilje v družini. Vse, kar otrok doživlja v svoji družini, ima lahko dolgoročne posledice, ki se odražajo tudi v njegovem kasnejšem življenju. Te izkušnje lahko vplivajo na otrokovo čustveno in psihološko dobrobit ter oblikovanje njegovih vrednot in prepričanj. Poleg tega lahko v nekaterih primerih vplivajo na njegovo kasnejše obnašanje, vključno z možnostjo zlorabe psihoaktivnih substanc kot načinom soočanja s stresom in travmami (Petric 2011). Diplomska naloga obravnava vlogo družinskega nasilja pri izkušnjah mladostnikov in mladih odraslih v zvezi z uporabo psihoaktivnih substanc ter razvijanje strategij za soočanje z doživetimi izkušnjami iz otroštva. Raziskovalna naloga se je izvajala skozi analizo sedmih intervjujev z ljudmi, ki so imeli izkušnje družinskega nasilja in odvisnosti od psihoaktivnih substanc. Rezultati diplomske naloge so pokazali, da je družinsko nasilje močno vplivalo na doživljanje stresa, osamljenosti in strahu pri intervjuvancih, kar je prispevalo k iskanju utehe in obvladovanju stresa prek psihoaktivnih substanc. Ugotovitve so bile v skladu z raziskavami, ki so omenjene skozi celotno nalogo. Te raziskave so povezovale negativne izkušnje iz otroštva in odvisnost od substanc. Poleg tega so intervjuvanci razkrili raznolike strategije za soočanje s travmatičnimi izkušnjami. Nekateri so iskali strokovno pomoč in terapijo, medtem ko so drugi razvijali tehnike za samopomoč, kot so vadba in umetnost. Ugotovitve kažejo na raznolikost poti okrevanja in poudarjajo potrebo po prilagodljivih intervencijah za posameznike. Pomen zgodnjih medsebojnih odnosov na zdrav razvoj posameznika obravnavajo številne psihološke teorije, vsem pa je skupno da vidijo odvisnost kot posledico zgrešeno zadovoljenih temeljnih človekovih potreb, kot je potreba po odnosih. Razlogi za zgodnje travme in stiske, ki izhajajo iz družinskega okolja, zahtevajo poseg v obliki psihoterapevtske obravnave, ki vključuje celotno družino, če je le to možno.
Found in: ključnih besedah
Keywords: nasilje v otroštvu, psihoaktivne substance, travma, odvisnost, psihoterapija
Published: 19.10.2023; Views: 307; Downloads: 11
Fulltext (2,14 MB) |
56. Soočanje mladih z nasiljem nad ženskami v družiniDolores Likar, 2023 Abstract: Diplomska naloga se osredotoča na raziskovanje soočanja mladih z nasiljem nad ženskami v družini. Odločitev izvira iz dejstva, da kljub globalnemu naraščanju nasilja tudi med mladimi, ženskami in družinami, ni mogoče zaslediti raziskav, ki bi bile specifično osredotočene na mlade, njihov odnos, stopnjo ozaveščenosti, prisotnost stereotipov in predsodkov, občutljivost, sprejemljivost ter odgovornost do nasilja nad ženskami v družini. Ravno mladi pa so ključni dejavnik pri preprečevanju in odpravi tovrstnega nasilja. Naloga je bila razdeljena na dva dela. V teoretičnem delu smo opisali področje nasilja nad ženskami, mlade, njihov položaj v današnji družbi in odnos do nasilja ter se podrobneje opredelili na področje ozaveščanja javnosti o tovrstnem problemu. V empiričnem delu smo s kvantitativno metodo, tj. s pomočjo anketnih vprašanj, pridobili rezultate, na podlagi katerih smo potrdili hipotezi, da mladi nasilje nad ženskami opredeljujejo kot problem zasebne sfere ter ga sprejemajo v preveliki meri. Obenem smo delno potrdili hipotezo, da so mladi premalo ozaveščeni o nasilju nad ženskami v družini, ovrgli pa smo hipotezo, ki je temeljila na dejstvu, da se mladi ne zavedajo zakonske obveze pomoči ženskam, žrtvam nasilja v družini. Dodana vrednost naloge je bila ugotovitev, da je tovrstno nasilje močno prisotno med mladimi, kar dodatno opominja, da je na področju ozaveščanja mladih potrebno storiti še veliko.
Found in: ključnih besedah
Keywords: mladi, ženske, nasilje, ozaveščanje, žrtve
Published: 19.10.2023; Views: 404; Downloads: 39
Fulltext (1,56 MB) |
57. Mednarodnopravni položaj žensk med vojno in kršitve njihovih pravicJana Kožman, 2024 Abstract: Dejstvo je, da vsaka vojna oziroma oboroženi spopad pomeni kršitev temeljnih človekovih pravic. Ženske so kot ena izmed posebej ranljivih skupin še posebej izpostavljene različnim oblikam nasilja, zlasti spolnega. Če je bilo do konca druge svetovne vojne kršitvam pravic žensk v času oboroženih spopadov namenjene bolj malo pozornosti in skladno s tem tudi minimalna zaščita, se je to s sprejetjem Ženevskih konvencij in kasneje s prvimi primeri obsodb posameznikov pred mednarodnimi kazenskimi sodišči za spolne zločine, storjene nad ženskami, precej spremenilo. Danes je okvir mednarodnopravne zaščite žensk v času konfliktnih situacij precej obsežen, največjo zaščito nudijo pravni instrumenti mednarodnega humanitarnega prava s prepletanjem pravil in standardov prava človekovih pravic. Pričujoča diplomska naloga sprva na splošno opredeljuje mednarodna hudodelstva, v nadaljevanju se osredotoča predvsem na posamezne kršitve pravic žensk v času oboroženih spopadov, zgodovinski razvoj mednarodnopravne zaščite za ženske ter vzporedno s tem tudi preganjanje in kaznovanje zagrešenih grozodejstev nad ženskami. V sklepnem delu preide na razpravo in hkrati odgovori na zastavljena raziskovalna vprašanja glede ustreznosti in zadostnosti zaščite žensk s strani mednarodnopravnih instrumentov in organov, ki se ukvarjajo s to problematiko. Ključna je ugotovitev, da je zaščita tako splošna kakor tudi posebna, ki se osredotoča predvsem na ženske, v veliki meri zadovoljiva ter primerna, potrebna pa so nadaljnja prizadevanja predvsem v smeri kakovostnega izvajanja sprejetih aktov, da ne ostajajo ti zgolj mrtva črka na papirju.
Found in: ključnih besedah
Keywords: oboroženi spopad, vojna, mednarodno humanitarno pravo, spolno nasilje, kršitev pravic žensk, mednarodna kazenska sodišča
Published: 09.04.2024; Views: 104; Downloads: 4
Fulltext (614,41 KB) |
