Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Mednarodnopravna ureditev varstva kulturne dediščine
Lana Nastja Anžur, 2017

Abstract: V pričujočem delu se soočamo s tematiko varstva kulturne dediščine in njenega umeščanja v mednarodnopravno sfero. Čeprav med pravnimi panogami varstvo kulturne dediščine ne zavzema tako vidnega položaja kot nekatere t. i. "klasične" panoge, denimo kazensko ali civilno pravo, to nikakor ne pomeni, da je področje nezanimivo oz., da ne more postavljati kompleksnih izzivov pri reševanju pravnih problemov. Prav tako sega ideja o varstvu in zaščiti objektov posebne kulturne vrednosti že daleč v zgodovino. Zavest o nujnosti takega ravnanja je izpričana že v starem Babilonu. To predstavljam v uvodnem, zgodovinskem delu naloge. A čeprav gre za takšno kontinuiteto, panogi ne moremo očitati zastarelosti. V zadnjih nekaj letih se je odločilno pokazala volja udeležencev mednarodnega prostora po napredku in inovacijah (pravnih) s sprejemom nekaterih takšnih ukrepov s strani mednarodnih organizacij. Eden od njih je v maju v Nikoziji sprejeta t. i. "Blood antiquities convention". Prav konvencije so kot osnovno orodje pri doseganju naprednih ciljev najpomembnejši dejavnik. Prav njim in organizacijam, ki so za njihovo kreacijo zaslužne, se posvečam v drugem delu. Zaobjete so vse mednarodne organizacije, ki imajo moč ustvarjanja zavezujočih dokumentov za države in organizacije, ki sicer nimajo takšnih sposobnosti, a so aktivno udeležene pri njihovem nastajanju. Predstavljam tudi telesa pod njihovim okriljem, ki sopovezana z udejanjanjem skupnih ciljev. Trenutno je na področju varstva kulturne dediščine ena od najbolj perečih tematik varstvo kulturnih dobrin v okviru oboroženih spopadov. V lanskem letu smo bili priča zgodovinskemu dogodku, ko je Mednarodno kazensko sodišče v Haagu prvič izdalo obsodilno sodbo v primeru Al Mahdi, s področja varstva kulturne dediščine. Šlo je za uničevanje kulturnih spomenikov v Maliju s strani terorističnih organizacij. Tej temi se posvečam v tretjem delu. Poskušam analizirati mehanizme, ki so trenutno na voljo, za uresničevanje varnostnih ukrepov v primerih oboroženih spopadov. Poskušam tudi postaviti razločevalno mejo med posameznimi uničenji. Ne gre enačiti primerov, ko do poškodovanja pride v smislu kolateralne škod in poškodovanja, ki je namerno, usmerjeno na določeno kulturno dobrino zaradi emotivne vrednosti, ki jo ta predstavlja določeni družbeni skupini. Delo zaključujem z analizo trenutnih možnost za reševanje problematik, ki se pojavljajo na področju kulturne dediščine in njihovimi mogočimi alternativami. Priznati je treba, da je področje prava kulturne dediščine nekoliko togo. Vzrok temu so na eni strani pomanjkanje primernih pravnih instrumentov za reševanje, na drugi pa nepripravljenost držav, ki velikokrat postavljajo nacionalni interes pred interes celotnega človeštva in tako odklanjajo sprejem konvencij in drugih aktov, ki bi področje lahko ustrezno uredili.
Found in: ključnih besedah
Keywords: mednarodno pravo, kulturna dediščina, oboroženi spopadi, reševanje sporov, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 16.08.2018; Views: 1976; Downloads: 125
.pdf Fulltext (785,37 KB)

2.
Zadeva Katanga in Chui pred mednarodnim kazenskim sodiščem
Tina Zorko, 2017

Abstract: Mednarodno kazensko sodišče je bilo ustanovljeno 17. julija 1998, pravna podlaga za njegovo ustanovitev je Rimski statut. Pristojno je za najhujša vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost in genocid, ki prizadenejo mednarodno skupnost. Germain Katanga, nekdanji poveljnik nacionalnih integracijskih sil in uporniških sil FRPI (fran. Force de Résistance Patriotique en Ituri), je bil spoznan za krivega v postopku pred Mednarodnim kazenskim sodiščem glede hudodelstev, ki so se zgodila februarja 2003 v vasi Bogoro v provinci Ituri v Demokratični republiki Kongo, za vojna hudodelstva umora ter za hudodelstva zoper človeštvo, naklepnega napada na civilno prebivalstvo, uničenje sovražnikovega premoženja in plenjenja. Obsojen je bil na 12 let zapora. Mathieuju Ngudjolo Chui, nekdanji vodja domoljubnih uporniških sil FNI (fran. Front des Nationalistes et Intégrationnistes), je poznan tudi kot prva oseba, ki je bila oproščena pred Mednarodnim kazenskim sodiščem.
Found in: ključnih besedah
Keywords: mednarodno pravo, mednarodno kazensko sodišče, oboroženi spopadi, Demokratična republika Kongo, Germain Katanga, Mathieuju Ngudjolo Chui, diplomske naloge, bolonjski program
Published: 17.08.2018; Views: 2048; Downloads: 104
.pdf Fulltext (335,76 KB)

3.
Uporaba "otrok-vojakov" v luči mednarodnega prava
Petja Milješić, 2020

Abstract: Skozi zgodovino je bila uporaba otrok v oboroženih spopadih vedno prisotna, tako v pomožnih kot tudi v direktnih vlogah. V mednarodnem pravu se prvič pojavi potreba po zaščiti otrokovih pravic z Ženevsko konvencijo o otrokovih pravicah leta 1924. Kasneje se je varstvo poglobilo in leta 1977 se v obeh protokolih k Ženevski konvenciji izpostavi rekrutiranje in uporabo otrok v spopadih. Leta 1989 Konvencija o otrokovih pravicah prvič definira otroka kot vsako osebo, mlajšo od 18 let. S Konvencijo 182 je Mednarodna organizacija dela leta 1999 uvrstila obvezno rekrutiranje mlajših od 18 let med najhujše oblike otroškega dela. Leta 2000 je bil sprejet Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah iz leta 1989 glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih ali OPAC. Težava je, da postavlja dvojne standarde, ene za vladne oborožene sile, druge za nevladne oborožene skupine. Leta 2002 Rimski statut uvrsti rekrutiranje in uporabo otrok, mlajših od 15 let, med vojne zločine. S Pariškimi načeli in Pariškimi zavezami iz leta 2007 so se za "otroke-vojake" zavzele države, mednarodne in nevladne organizacije iz celega sveta, na čelu z Unicefom. Zasnovali so osnovo, ki nalaga nove smernice in praktične ukrepe v skladu z novejšimi mednarodnimi standardi, za izpust, razorožitev in reintegracijo. Odgovorne za rekrutiranje je obsodilo Mednarodno kazensko sodišče. Posebno sodišče za Sierro Leone pa je imelo pristojnost tudi nad "otroki-vojaki", starimi 15-18 let. Na te otroke je treba gledati kot na žrtve in jih obravnavati z dostojanstvom ter si prizadevati za njihovo reintegracijo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: otroci vojaki, mednarodno pravo, oboroženi spopadi, otrokove pravice
Published: 11.01.2021; Views: 757; Downloads: 73
.pdf Fulltext (465,23 KB)

4.
Mednarodnopravni vidiki spopadov na Južnem Kavkazu
David Bertalanič, 2021

Abstract: Magistrsko delo obravnava tako ius in bello kot ius ad bellum, mednarodno kazensko pravo in druga področja mednarodnega prava. Njegov namen je ugotoviti položaj nepriznanih držav in njihovih oboroženih sil ter klasificirati obravnavane spopade. Obravnavani so tudi viri mednarodnega prava, dihotomije ius in bello, vojaška okupacija, ter zločin agresije. Položaj nepriznanih držav in njihovih oboroženih sil v oboroženih spopadih je obravnavan preko deklarativne in konstitutivne teorije ter vprašanja pravnih učinkov priznanja države. Klasifikacijo spopadov na Južnem Kavkazu otežuje tudi obstoj samooklicanih držav na tem območju. Analizirani so konflikti v Gorskem Karabahu, ki so potekali neposredno pred in po razpadu Sovjetske zveze, kot tudi spopadi leta 2020. Analizirani so tudi konflikti na območju Gruzije. Mednarodnopravni vidiki spopadov so obravnavani z opisovanjem geneze konfliktov, opredelitve njihovih značilnosti in udeležencev v njih, posamezni spopadi pa so se tudi klasificirali. Ugotovljeno je bilo, da oborožene sile Abhazije, Gorskega Karabaha in Južne Osetije niso nedržavni udeleženci v oboroženih spopadih, ker so pod splošnim nadzorom druge države. Prav tako je bilo ugotovljeno, da ima lahko akt priznanja države tudi konstitutivne učinke, da je območje Gorskega Karabaha še vedno okupirano, ter da je bil v spopadih na Južnem Kavkazu zagrešen zločin agresije. Magistrsko delo znanosti in stroki prispeva s celovitim pregledom mednarodnopravnih vidikov obravnavanih spopadov ter dodatno pravno argumentacijo na področju, ki je izrazito argumentativne narave. Širše znanosti in stroki prispeva predvsem s spoznanji o položaju nepriznanih držav v oboroženih spopadih, ker le ta niso omejena zgolj na območje Južnega Kavkaza.
Found in: ključnih besedah
Keywords: vojno pravo, nepriznana država, oboroženi spopadi, agresija, okupacija
Published: 05.01.2022; Views: 313; Downloads: 19
.pdf Fulltext (1,38 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top