Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
Pravica do zagovornika kot temeljni predpogoj poštenega sojenja
Sandra Radovič, 2018

Abstract: Diplomsko delo govori o pravici do zagovornika in posledično o pravici do obrambe. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako se pravica do zagovornika uresničuje v slovenskem kazenskem postopku. Pravna država, njena načela, številne človekove pravice in temeljne svoboščine ljudem zagotavljajo varnost in svobodo pred posegi represivnega aparata države, ki so lahko samovoljni, čezmerni in nezakoniti. Država z izdajanjem pravnih aktov na svojem ozemlju vzpostavlja prisilo in varnost med svojimi ljudmi. Posameznik se lahko znajde v kazenskem postopku, v katerem je mnogo šibkejši od mehanizma države. Med postopkom je v izrazito neenakopravnem položaju, saj se nanj zgrne celoten državni represivni aparat in prav zato je treba postaviti visoke standarde pred posegi v posameznikove temeljne pravice. Obdolženec ima v kazenskem postopku pravice in s temi pravicami se zagotavlja varstvo osebne svobode. Zaradi tega, da je ta zagotovljena,mora biti zadoščeno interesom obrambe obdolženca. Ena od temeljnih pravic obdolženca v kazenskem postopku je pravica do poštenega sojenja, zato je vsakomur treba zagotoviti pravico do zagovornika. Zagovornik je tisti, ki postavlja obdolženca v kolikor toliko enakovreden položaj z državo, ki mu stoji naproti.Šele možnost obrambe z zagovornikom zagotavlja uresničitev obdolženčeve pravice do poštenega postopka v smislu enakosti orožja.Razvilo se je izredno pomembno načelo enakosti orožij (angl. equality of arms). Bistvo tega načela je, da je vsem strankam v postopku omogočena enaka možnost, tako obdolžencu na eni strani kot državi na drugi strani. Enaka možnost za uveljavljanje pravnih in dejanskih okoliščin, mnenj, stališč ter enaka možnost zbiranja in predlaganja dokazov. Za uresničitev tega načela pa je bistvenega pomena pravica do obrambe in zagovornika, ki bo to omogočil.Obdolženec lahko svojo pravico do obrambe uresničuje s tem, da obrambo izvaja sam ali pa s strokovno pomočjo zagovornika.V diplomskem delu sta predstavljeni tudi brezplačna pravna pomoč in pravica braniti se sam ali z zagovornikom.
Found in: ključnih besedah
Keywords: pravica do zagovornika, pošten postopek, zagovornik, brezplačna pravna pomoč, obvezna obramba
Published: 26.07.2018; Views: 3367; Downloads: 408
.pdf Fulltext (541,09 KB)

4.
Urejanje prostora za obrambo in zaščito
Franko Suljkanovič, 2010

Found in: ključnih besedah
Keywords: prostor, obramba, utrdba, vojna, vojaška geografija, magisteriji, bojno delovanje
Published: 01.08.2018; Views: 2624; Downloads: 128
.pdf Fulltext (2,37 MB)

5.
Pomen načrtovanja prostorske ureditve skupnega pomena za državo in občino na primeru vojaškega kompleksa
Blanka Razpet, 2020

Abstract: V slovenskem prostoru ima področje obrambe dva vidika prostorskega urejanja. Na eni strani se to področje obravnava kot vidik urejanja prostora, ki je v večji ali manjši meri prisoten v vseh oblikah delovanja in poseganja v prostor, na drugi strani gre za samostojen sektor z lastnimi zelo specifičnimi, prostorskimi razvojnimi zahtevami. Pri izdelavi diplomskega dela so uporabljene teoretične in empirične metode dela. Namen diplomske naloge je predstaviti problematiko prostorskega načrtovanja za potrebe obrambe države zaradi nasprotovanja lokalne skupnosti na nekaterih področjih v Sloveniji. Diplomska naloga se osredotoča na problematiko prostorskega urejanja skupnega pomena za državo in občino s primarno ureditvijo s področja obrambe. Cilj diplomske naloge pa je predstavitev uspešnega primera sodelovanja države in lokalne skupnosti pri načrtovanju prostorske ureditve in umeščanju objektov obrambe države v lokalno okolje v Sloveniji. Problem obravnava omejitve, ki se nanašajo na sodelovanje javnosti in načela usklajevanja interesov v postopkih prostorskega urejanja na splošno in predvsem za obrambna območja v Sloveniji. Vsi našteti problemi obravnavajo izjemno široka področja, zato se predstavitev problema osredotoča le na bistvena načela usklajevanja in sodelovanja javnosti. Praksa na področju prostorskega načrtovanja za potrebe obrambe kaže, da je za uspešno umestitev prostorskih ureditev za potrebe obrambe v lokalno okolje pomembno doseganje kompromisov med razvojnimi in varstvenimi interesi že v idejnih fazah načrtovanja. Umeščanje prostorskih ureditev v prostor zahteva usklajeno delovanje vseh deležnikov tudi znotraj obrambnega resorja in tesno sodelovanje z lokalno skupnostjo ter vključitev njenega sociopsihološkega vidika
Found in: ključnih besedah
Keywords: prostorsko načrtovanje, obramba, sodelovanje javnosti, usklajevanje interesov, sociopsihološki vidik
Published: 19.07.2021; Views: 1057; Downloads: 68
.pdf Fulltext (1,48 MB)

6.
Vloga slovenskih lovcev v osamosvojitveni vojni za Slovenijo ter sodelovanje z milico in teritorialno obrambo
Kaja Peras, 2018

Abstract: Osamosvojitvena vojna leta 1991 je Slovencem prinesla težko pričakovano novo samostojno državo Republiko Slovenijo, po kateri je slovenski narod dolgo časa hrepenel. V desetdnevni vojni za samostojnost je sodelovalo veliko akterjev – milica, Teritorialna obramba, politika, civilna družba itd. Vloge posameznih akterjev so dobro znane, med njimi pa ni znana vloga, ki so jo imeli slovenski lovci. Organizirano lovstvo se je na območju Slovenije pričelo že v 19. stoletju, leta 1907 pa je bil ustanovljen Slovenski lovski klub, ta se je skozi leta razvil v Slovensko lovsko zveze, ki je še danes krovna organizacija na področju lovstva. Lovstvo na področju zakonodaje ureja Zakon o divjadi in lovstvu, ki je bil sprejet leta 2004. Lovska zveza Slovenije je od sprejetja novega zakona sestavljena iz posameznih območnih združenj upravljavcev lovišč ter lovskih družin in lovskih zvez, ki pa sedaj delujejo le kot društva. V diplomski nalogi sem raziskala vlogo, ki so jo imeli slovenski lovci v osamosvojitveni vojni za Slovenijo. Posamezni člani lovskih družin so v vojni sodelovali v sestavih milice, Teritorialne obrambe (TO) ali narodne zaščite, mnogi pa so z uporabo svojih veščin in poznavanja terena sodelovali le kot člani slovenskega lovstva. Lovci so predstavljali nepogrešljiv vir informacij glede dogajanja na terenu, milici in TO so pomagali pri varovanju objektov in prevozih orožja. Lovske koče in druge lovske objekte sta milica in TO uporabljali za tajna skrivališča orožja ter za začasna prenočišča vpoklicanih vojakov.
Found in: ključnih besedah
Keywords: osamosvojitev Slovenije, milica, Teritorialna obramba, vojska, lovci, diplomske naloge
Published: 29.07.2021; Views: 879; Downloads: 77
.pdf Fulltext (2,03 MB)

7.
Search done in 0 sec.
Back to top