Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


21 - 30 / 111
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
21.
Objektivna odgovornost za ravnanje drugih : magistrsko delo
Ana Šeme, 2021, master's thesis

Abstract: Kadar imamo opravka s krivdno odgovornostjo, ni težko ugotoviti, kdo je odgovoren subjekt. V prvi vrsti je tisti, ki je dejanje storil, storilec. V določenih primerih pa pravo odstopa od splošnega načela o krivdni odgovornosti, zato v takih primerih zakon določa posebej strogo odgovornost. Ta posebej stroga odgovornost se imenuje objektivna odgovornost in je nastala zato, da bi v primerih dejavnosti, ki so same po sebi koristne in dopustne, a kljub skrbnosti predstavljajo veliko tveganje za nastanek škode, v primeru uresničitve tveganja oškodovanec lahko po poenostavljeni poti prišel do odškodnine. Z zakonom naložene odgovornosti se je mogoče razbremeniti le v izjemnih primerih, če oseba dokaže, da je škoda nastala zaradi višje sile, ravnanja oškodovanca ali ravnanja tretjega. Pravni institut objektivne odgovornosti predstavlja izjemo v sistemu nepogodbene odškodninske odgovornosti, zato je bil namen tega dela predstaviti institut odgovornosti za ravnanja drugega, cilj pa ugotoviti, kaj to pomeni tako za oškodovanca kot tudi za nosilca odgovornosti, in še poskusiti opozoriti na področja v zvezi z objektivno odgovornostjo, ki do zdaj še niso bila toliko raziskana. Pri pisanju magistrskega dela so bile uporabljene naslednje metode: deskriptivna (opisna) metoda, metoda zgodovinske razlage, analitična metoda, metoda kompilacije in klasifikacije, sintetična metoda. V pretežnem delu sem raziskovala institut objektivne odgovornosti v različnih razmerjih po Obligacijskem zakoniku.
Keywords: objektivna odgovornost, odškodninska odgovornost, odgovornost za ravnanja drugih, odgovornost delodajalca, odgovornost staršev
Published in ReVIS: 30.12.2021; Views: 1278; Downloads: 99
.pdf Full text (567,63 KB)

22.
Družbena odgovornost v družinskih podjetjih v Sloveniji
Nika Veninšek, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu obravnavamo koncept družbene odgovornosti (DO) v družinskih podjetjih (DP) v Sloveniji. Obravnavamo mikro, majhna in srednje velika DP. Glavni namen magistrskega dela je bil ugotoviti, na kakšen način in na katerih področjih DP vračajo družbi, kako so družbeno odgovorna. DP so pomemben del slovenskega gospodarstva, zato smo se odločili za obravnavo le-teh. Družinsko vodenih je 83 % podjetij, ki so po velikosti večinoma mikro in majhna podjetja (94,7 %) z manj kot 50 zaposlenimi ter zaposlujejo 70 % delovno aktivnega prebivalstva (Antončič, Auer Antončič in Juričič, 2015, str. 4). Cilji magistrskega dela so proučiti domačo in tujo strokovno literaturo s področja DO in DP, opraviti kakovostno kvalitativno raziskavo v izbranih DP, ugotoviti, na kakšen način in na katerih področjih so izbrana slovenska DP družbeno odgovorna in proučiti in pojasniti pomen DO v izbranih slovenskih DP. V magistrskem delu smo iskali odgovore na raziskovalna vprašanja: 1. »Kaj je bil povod za to, da so se v izbranih slovenskih DP odločili za uvajanje družbeno odgovornega ravnanja na različnih ravneh svojega poslovanja?« 2. »Kakšen pomen ima družbeno odgovorno ravnanje v (vsakdanjem) poslovanju izbranih slovenskih DP?« 3. »Ali DO podjetja izboljša podobo/ugled podjetja in mu daje konkurenčno prednost?« 4. »Na kakšen način in na katerih področjih izbrana slovenska DP vračajo družbi?« Ključne ugotovitve magistrskega dela so, da so ustanovitelji tisti, ki so gonilna sila DO poslovanja podjetij. Njihovo mišljenje se je preneslo tudi na zaposlene, ki so to ponotranjili. DO poslovanje ima vpliv v vsakodnevnem poslovanju podjetij, izboljšuje podobo/ugled DP in jim daje konkurenčno prednost. Podjetja so DO predvsem do svojih zaposlenih, okolja/narave in lokalnega okolja. S svojim delovanjem želijo ozaveščati in izobraziti ljudi o pomembnih tematikah DO in trajnostnega razvoja (TR).
Keywords: družbena odgovornost, družinska podjetja, trajnostni razvoj, Slovenija
Published in ReVIS: 10.09.2021; Views: 1194; Downloads: 110
.pdf Full text (473,62 KB)

23.
Poslovnik sistema vodenja kakovosti Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele Krajine : diplomska naloga
Tomaž Kordiš, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Raziskovalno vprašanje(RV):Ali je možno z izdelavo Poslovnika sistema vodenjakakovosti izboljšati vodenje in poslovanje Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine? Namen:Namen raziskovanja je pregled stanja obstoječega sistema vodenja in delovanj azbornice, ki nima vzpostavljenih elementov sistemov vodenja kakovosti in dokumentiranihpostopkov vodenja. Na osnovi pregleda stanja,je potrebnoizdelati Poslovnik sistema vodenja kakovosti, ki je zasnovan na procesnem pristopu in vključuje politiko in cilje kakovosti terjasne odgovornosti z namenom,da se prepozna in določi pričakovanja odjemalcev in drugih zainteresiranih javnosti.Metoda :Preučevana tema je izpeljana z metodo zgodovinskega (historičnega )pregleda literature in drugih virov s področja sistemov vodenja kakovosti, modelov (Six sigma, BSC,EFQM) kakovostiinostalih sistemov vodenja.V nadaljevanju je izveden še pregledtrenutnega stanja vodenja in poslovanja zbornice, ki vključuje tudi pregled vse dokumentacije.V diplomski nalogi je uporabljena še opisna (deskriptivna) metoda,s katero so v Poslovniku dokumentirani ključni elementi sistema vodenja kakovosti, ki omogočajo vzpostavitev sistema vodenja kakovosti po mednarodnem standardu ISO 9001:2008 in izvedbo certificiranja tega sistema.Rezultati:Poslovnik je krovni dokument sistema vodenja kakovosti zbornice in omogoča vsem zaposlenim, da skozi usposabljanje spoznajo Poslovnik in ključne elemente sistema vodenja kakovostipo mednarodnem standardu ISO 9001:2008. Procesni pristop,dokumentirana politika in cilji kakovosti, jasno določene odgovornosti, aktivnosti indokumentacija omogočajo zaposlenim večjo učinkovitost in uspešnost pri rednem delu, prepoznavanju pričakovanj in zahtev odjemalcev ter nenehnem izboljševanju vodenja in poslovanja zbornice.Organizacija: Zbornicaje največje gospodarsko združenje v regiji, ki mora prepoznatipričakovanja in zahteve svojih članovter pri svojem delu upoštevati zakonske zahteve injavnost dela. Povečanje zavedanja pomena svojega dela vodstva in zaposlenih omogoča večjo sinergijo med zbornico in člani.Družba: Vodenje brez sistema ne omogoča nenehnega izboljševanja in zadovoljstvaodjemalcev zato so nujne spremembe takega sistema. Sistem vodenja kakovosti omogoča, da tako zaposleni,kot odjemalci in zainteresirana javnost dobi želene rezultate.Originalnost:Odločitev za izvedbo raziskave ter stanja obstoječega sistema vodenja in poslovanja zborniceje temeljila na lastnih izkušnjah na področju sistemov vodenja in vodenja organizacije. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je omejena na Gospodarsko zbornico Dolenjske in Bele krajine. Za izboljšanje zborničnega sistema je možno sistem vodenjavzpostaviti tudi v drugih zbornicah.
Keywords: sistem vodenja kakovosti, vodenje kakovosti, poslovnik, odgovornost, nenehno izboljševanje, procesni pristop, zadovoljstvo odjemalcev
Published in ReVIS: 20.08.2021; Views: 1219; Downloads: 0
This document has many files! More...

24.
25.
Družbeno odgovorno komuniciranje Nuklearne elektrarne Krško z zunanjimi deležniki : magistrska naloga
Milan Simončič, 2014, master's thesis

Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV): Vse več organizacij se danes zaveda pomena družbeno odgovornega odnosa do okolja in javnosti, vedno več ljudi širše družbe se zanima za kakovostno komunikacijo z organizacijami, ki so del lokalnih skupnosti. V magistrski nalogi nas zanima odgovor na raziskovalno vprašanje, ki se glasi: %Kako naj komunicira Nuklearna elektrarna Krško, da bodo zadovoljeni kriteriji dru žbene odgovornosti do zunanjih deležnikov?%. Namen: Namen in cilji raziskovanja so ugotoviti pričakova nja in stopnjo zadovoljstva pomembnih zunanjih deležnikov z družbeno odgovorno komunikacijo z Nuklearno elektrarno Krško, definirati primeren način komunikacije in po iskati morebitne priložnosti za izboljšave. V raziskavo smo vključili zunanje deležnike: lokaln o skupnost Občine Krško, politično javnost Posavja, novinarje ter društva % nevladne o rganizacije, ki v Sloveniji delujejo v javnem interesu na področju okolja ali ohranjanja n arave. Metoda: V raziskavi je sodelovalo 254 udeležencev, od tega večina (160) predstavnikov lokalne skupnosti Občine Krško. Za testiranje posta vljenih hipotez smo uporabili anketo, ki smo jo sestavili z namenom raziskave in s katero sm o preverjali pričakovanja glede komunikacije, zadovoljstvo in komunikacijske poti. Anketo smo poslali preko elektronske pošte z vabilom in povezavo na anketni vprašalnik. Podatke smo nato obdelali s pomočjo različnih statističnih metod. Uporabili smo metode deskriptivne statistike in neparametrične statistične teste. Rezultati: Pokazali so, kakšna so pričakovanja in kakšna je s topnja zadovoljstva štirih skupin zunanjih deležnikov z družbeno odgovorno komunikaci jo organizacije. Na osnovi tega smo definirali primeren komunikacijski model in predlag ali področja za izboljšave. Organizacija: Ugotovljena pričakovanja in stopnja zadovoljstva zunanjih deležnikov s komunikacijo so pomembna informacija, ki jo bo organizacija uporabila pri svoji dolgoročni strategiji s ciljem upoštevanja interesov širše dru žbe. Družba: Pridobila je odgovor glede pričakovanj in zadovolj stva zunanjih deležnikov s komunikacijo z Nuklearno elektrarno Krško. Originalnost: To je prva tovrstna raziskava za Nuklearno elektra rno Krško, tudi za druge jedrske elektrarne nismo našli podobnih raziskav. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejili smo se zgolj na en element družbene odgovornosti, ki ga organizacija izvaja, tj. družbe no odgovorno komuniciranje z zunanjimi deležniki. V raziskavi so sodelovali štirje zunanji deležniki. Omejitev je tudi to, da je bilo največ udeležencev predstavnikov lokalne skupnosti oz. da skupine v vzorcu niso bile številčno izenačene. Nadaljnje raziskave gredo lahko v smeri proučevanja še drugih elementov družbene odgovornosti, ki jih Nuklearna elektrarna Krško udejanja v praksi ali pa se raziskavo razširi tudi na druge zunanje in notranje deležnike, npr. dobavitelje, mednarodne organizacije, s katerimi elektrarna intenzivno komunicira, zaposlene.
Keywords: družbena odgovornost, zaupanje, lokalna skupnost, politična javnost, novinarji, javni interes, okolje, ohranjanje narave, magistrske naloge
Published in ReVIS: 19.08.2021; Views: 1370; Downloads: 81
.pdf Full text (8,90 MB)

26.
Model dejavnikov stresa v izobraževalni inštituciji : magistrska naloga
Magda Lužar, 2014, master's thesis

Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV) : Živimo v obdobju, ko se vse nenehno spreminja, pritiski so vedno večji in prisotni ter delujejo stresno. Meja dovzetnosti za stres in meja obvladljivosti stresa se od posameznika do posameznika razlikuje. Določena obremenitev po meni za nekoga izziv, pri nekom pa enaka obremenitev lahko ogroţa dobro počutje in njegovo samozavest. Na kvaliteto življenja vsakega posameznika pomembno vpliva način, kako se le - ta sooča s stresom. Stres ima negativne posledice za posameznika in inštitucijo ter sistem kot celoto, ker slabo vpliva na kakovost dela, na zdravje posameznika in posledično na "zdravje" organizacije. Zanima nas , kolikšno breme (majhno, srednje, veliko) doţivljajo v izobraţevalni inštituciji pedagoški delavci, zaradi dejavnikov tveganja, povezanih z negativnimi posledicami. Sprašujemo se , katera so najbolj obremenjujoča področja tveganja za poklicni stres pri vseh anketiranih pedagoških delavcih. V nadaljevanju nas zanima, katere negativne pojave pedagoški delavci doživljajo kot najvišje ocenjeno tveganje. Namen: V teoretičnem delu je namen naloge preučiti ugotovitve in dognanja o: stresu, dejavnikih stresa, posledicah stresa, razširjenosti stresa, spoprijemanju s stresom ter vplivu d ejavnikov na kakovost delovnega življenja. V empiričnem delu naše raziskave je namen ugotoviti področja dejavnikov tveganja za nastanek poklicnega stresa pri anketiranih pedagoških delavcih, ki delajo v izobraževalni inštituciji in poučujejo dijake in štud ente ter odrasle slušatelje različnih smeri. Da je poslovanje v izobraževalni inštituciji uspešno in kvalitetno, je v največji moţni meri odvisno od vsakega posameznega zaposlenega. Način soočanja posameznika s stresom lahko vpliva na kvaliteto njegovega ţ ivljenja. Cilj magistrske naloge je izdelati model dejavnikov tveganja za stres in seznaniti vodstvo ter zaposlene o raziskavi in rezultate ustrezno predstaviti in podati svoje mnenje. Metoda: Naloga zajema v teoretičnem delu pregled domače in tuje literature ter povzemanje tujih in domačih avtorjev. V empiričnem delu naloge smo pridobili podatke s pomočjo anketnega vprašalnika in le - te analizirali s statističnimi metodami. Uporabili smo deskriptivno statistiko, korelacijske teste in binarno logistično regresijo. Rezultati: Z raziskavo ugotavljamo 17 pomembnih področij tveganj, povezanih z negativnimi posledicami stresa. Ugotavljamo, da so anketirani v 14 dejavnikih tveganja za nastanek stresa malo obremenjeni, srednjo obremenjenost doživljajo na področjih: vloga in odgovornost v organizaciji, vsebin a dela in razvoj poklicne kariere. Negativna pojava: absentizem in izgorelost doživljajo anketirani kot najvišje tveganje. Z rezultati lahko potrdimo, da anketirani stres doživljajo v manjši meri in zato kvaliteta njihovega življenja ni okrnjena . Organizacija: Rezultate raziskave lahko vodstvo uporabi v nadaljevanju kot predloge za izboljšanje situacije in pri snovanju ukrepov za zmanjšanje dejavniko v tveganja za nastanek stresa . Na podlagi modela lahko vodstvo v nadaljevanju pripravi ukrepe, ki bi zmanjšali tiste dejavnike tveganja za poklicni stres, katere pedagoški delavci doživljajo kot najbolj obremenjujoče. Družba: Menimo, da je na podlagi rezultatov izdelan model dejavnikov stresa lahko uporaben tudi v drugih organizacijah saj je stres povsod prisoten. V primeru, da bodo rezultati raziskave upoštevani v inštituciji, bo imelo to pozitiven vpliv na okolje in družbo. Neobremenjenost zaposlenih bo vidna v boljši kvaliteti življenja posameznika in uspešnosti organizacije. Originalnost: Originalnost raziskave je v opravljeni raziskavi v izobraţevalni inštituciji med 154 pedagoškimi delavci, s katero smo ugotavljali obremenjenost posameznih anketirancev , zaradi kategorij ali področji dejavnikov tveganj za poklicni stres. V omenjeni inštituciji še nismo zasledili primerljive raziskave. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: V raziskavo so bili vključeni pedagoški delavci v izobraţevalni inštituciji. V nadaljevanju bi bila potrebna raziskava na področju absentizma in izgorelosti v organizaciji, glede na določeno časovno obdobje.
Keywords: stres, dejavniki stresa, posledice stresa, kakovost življenja, vsebina dela, vloga in odgovornost, razvoj kariere, absentizem, izgorelost, pedagoški delavci, izobraževalna inštitucija, magistrske naloge
Published in ReVIS: 19.08.2021; Views: 900; Downloads: 56
.pdf Full text (1,49 MB)

27.
Motivi za odločanje podjetnikov v Sloveniji za ustanovitev socialnega podjetja : diplomska naloga
Tamara Kokol, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Trenutno živimo v času, kjer je stopnja brezposelnosti zelo visoka. Čedalje več ljudi je takšnih, ki na svet gledajo nesebično in želijo s tem pomagati tudi drugim. Z ustanovitvijo socialnega podjetja omogočamo delovna mesta ranljivim skupinam ljudi na trgu. To so brezposelni, ki že dolgo iščejo zaposlitev, starejši, mladi, bivši odvisniki, zaporniki in tako naprej. Zaradi tega je takšno podjetništvo bolj družbeno odgovorno, ker ustvarja družbene koristi tudi za tiste, ki v klasičnem podjetništvu zelo težko najdejo svoje mesto. Cilj diplomske naloge je ugotoviti motive, zaradi katerih se bodo posamezniki odločali za ustanovitev socialnega podjetja, ali je razlog v subvencijah, ki jih dodeljuje država, ali je razlog prispevati k družbeni koristi. V diplomski nalogi smo uporabili dva različna pristopa. V teoretičnem delu smo uporabili kritično presojo, povzemanje virov in deskripcijo, v empiričnem delu pa smo s pomočjo anketnega vprašalnika uporabili kvantitativno metodo. V prvem delu smo obširno preučili temo socialnega podjetništva in pojem motivacije. V diplomski nalogi je zajeta široka razlaga na temo socialnega podjetništva v Sloveniji, prav tako v tujini. Obdelali smo tudi pojem socialnega podjetnika, kako naj bi le-ta razmišljal in deloval. V drugem, empiričnem delu, so predstavljeni rezultati kvantitativne raziskave, ter široka diskusija v kateri smo podali svoje kritično mišljenje.
Keywords: socialno podjetništvo, motivacija, gonilniki razvoja, zaviralci razvoja, družbena odgovornost, diplomske naloge
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 869; Downloads: 77
.pdf Full text (1018,06 KB)

28.
Pomen in odgovornost množičnih medijev : primer medijske reprezentacije nove gripe v Sloveniji
Valentina Valenčič, 2011, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava medijsko reprezentacijo nove gripe v Sloveniji, pri čemer ţelimo ugotoviti, v kolikšni meri, na kakšen način in s pomočjo katerih akterjev je poročanje o pandemiji nove gripe vplivalo na konstrukcijo medijske in s tem druţbene realnosti oziroma določene podobe dogodkov v izbranem časovnem obdobju. V ospredje postavljamo uveljavljanje odgovornosti mnoţičnih medijev pri oblikovanju druţbene percepcije nevarnosti in tveganj in izpolnjevanje obveznosti do civilne druţbe.
Keywords: mediji, medijska reprezentacija, množični mediji, odgovornost, medijska realnost, nalezljive bolezni, nova gripa
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 1199; Downloads: 83
.pdf Full text (1,04 MB)

29.
Problematika izbrisa podrejenih dolžniških finančnih instrumentov : magistrsko delo
Nejc Halzer, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo celovito obravnava področje podrejenih dolžniških finančnih instrumentov, med katere sodijo tudi podrejene obveznice. Slednje so v letih po globalni finančni krizi izdajale komercialne banke z namenom krepitve regulatornega dela kapitala, podrejene obveznice pa so se prodajale tako poučenim kot tudi nepoučenim vlagateljem, ki jim ni bila pojasnjena visoko tvegana narava teh instrumentov. Leta 2013 je Evropska unija zaradi slabega finančnega stanja nacionalnih komercialnih bank Republiki Sloveniji naročila izvedbo stresnih testov s strani neodvisnih revizorjev, rezultati pa so v več nacionalnih bankah pokazali finančni primanjkljaj ali celo negativni kapital. Ker je bankam, katerih kapitalsko stanje ni bilo ustrezno, grozil stečaj, je z namenom zagotovitve kapitalske ustreznosti prišlo do spremembe zakonodaje, konec leta 2013 pa je Banka Slovenije na podlagi novele Zakona o bančništvu izdala odločbe o izrednih ukrepih, na podlagi katerih je v več komercialnih bankah prišlo do izbrisa podrejenih obveznic. Delo analizira okoliščine, v katerih je prišlo do izbrisa podrejenih obveznic, odločbo Ustavnega sodišča, ki je leta 2016 presojalo o tej zadevi, obravnava spremembe zakonodaje na predmetnem področju, ob obravnavi instituta odškodninske odgovornosti pa se opredeljuje tudi do morebitnih pravdnih zahtevkov imetnikov izbrisanih finančnih instrumentov
Keywords: podrejene obveznice, izbris podrejenih obveznosti, mehko pravo EU, ZPSVIKOB, odškodninska odgovornost, pojasnilna dolžnost, vrednostni papirj
Published in ReVIS: 23.07.2021; Views: 1346; Downloads: 125
.pdf Full text (1,41 MB)

30.
Odgovornost koncedenta za škodo : diplomsko delo
Bor Dujić, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Na podlagi rezultatov opravljenega raziskovanja in še zlasti glede na analizo veljavne zakonodaje in strokovnih prispevkov ekspertov z obravnavanega področja smo potrdili obe hipotezi te diplomske naloge. Nedvomno je, da je koncesionar odgovoren za škodo, povzročeno uporabnikom in drugim osebam, ki neupravičeno utrpijo škodo zaradi delovanja (ali opustitve dolžnega ravnanja) koncesionarja pri oziroma ob izvajanju javne službe. Koncesionar ima obveznost zagotavljati uporabnikom dobrin in storitev javnih služb vse javne dobrine in javne storitve in če pri tem uporabnikom nastane škoda, je tudi logično, da koncesionar odgovarja primarno in neposredno (tudi za svoje zaposlene delavce). Na drugi strani pa je % zaradi številnih razlogov % logično, da odgovarja tudi koncedent, ki je podelil koncesijo koncesionarju, vendar zgolj subsidiarno, zlasti, kot to določa tudi Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, ko je jasno, da uporabniki ne bi mogli priti do odškodnine neposredno od koncesionarjev, ali bi to bilo precej oteženo. Pri tem, po našem mnenju, po slovenskem pravu ni mogoča drugačna oblika odškodninske odgovornosti koncedenta, kakor je to oblika subsidiarne odgovornosti za škodo, ki jo povzroči koncesionar oziroma pri njem zaposlene osebe
Keywords: koncesija, javno-zasebno partnerstvo, odškodninska odgovornost, odgovornost koncedenta, subsidiarna odgovornost
Published in ReVIS: 23.07.2021; Views: 1123; Downloads: 80
.pdf Full text (1008,90 KB)

Search done in 0.57 sec.
Back to top