1. |
2. Analiza pojavnosti depresije med starostniki, živečimi v domačem okolju v povezavi s sociodemografskimi dejavnikiNatalija Hozjan Komac, 2025, not set Abstract: Starostna depresija je pomemben javnozdravstveni problem, ki pogosto ostaja neprepoznan in nezdravljen, kar lahko močno vpliva na kakovost življenja starejših. Še posebej so spregledani starostniki, ki niso vključeni v sistemsko institucionalno obravnavo. Namen raziskave je preučiti, kakšna je pojavnost depresivne simptomatike pri populaciji starostnikov, ki živijo v domačem okolju, in identificirati povezave med znaki depresije ter različnimi sociodemografskimi dejavniki in prisotnostjo kroničnih bolezni.
V raziskavi je sodelovalo 123 starostnikov, starih 65 let ali več, ki živijo v domačem okolju. Za oceno depresivnih simptomov je bila uporabljena Geriatrična lestvica depresivnosti (GLD-15). Poleg tega so anketiranci izpolnili vprašalnik, ki je zaobjel sociodemografske podatke, vključno s starostjo, spolom, zakonskim stanom, območjem bivanja in prisotnostjo kroničnih bolezni.
Rezultati raziskave so pokazali, da je imelo 40,2% udeležencev simptome depresije, pri čemer je imelo 12,8% posameznikov blago, 12,0% zmerno in 15,4% hudo stopnjo depresije. Najmočnejša dejavnika tveganja za razvoj depresije sta bila zakonski stan (izguba sopotnika ali sopotnice) in prisotnost kroničnih bolezni. Analiza ni pokazala statistično značilne povezave med depresijo in starostjo, spolom ali območjem bivanja.
Ugotovitve raziskave poudarjajo pomembnost zgodnjega odkrivanja in obravnave depresije pri starejših, še posebej pri osebah z zdravstvenimi težavami in tistih, ki živijo sami. Uporaba presejalnih orodij, kot je GLD-15, lahko pripomore k zgodnjemu odkrivanju depresije in izboljšanju dostopa do ustrezne obravnave, kar bi pozitivno vplivalo na kakovost življenja starostnikov.
Keywords: depresija, starostnik, Geriatrična lestvica depresivnosti-GLD, sociodemografski dejavniki, domače okolje.
Published in ReVIS: 22.05.2025; Views: 285; Downloads: 6
 Full text (1,95 MB) |
3. Generacija Z in podjetništvo: priložnosti v digitalni dobiLara Zorko, 2025, not set Abstract: Predstavniki generacije Z se bistveno razlikujejo od predstavnikov prejšnjih generacij. Odraščali so v obdobju tehnološkega napredka in digitalizacije, zaradi česar so postali tehnično podkovani in odprti za nove priložnosti. V podjetniškem okolju digitalne dobepredstavljajo prelomnico, saj se ne le prilagajajo, ampak tudi aktivno oblikujejo sodobno delovno okolje. Kljub številnim prednostim, kot so podjetniški duh, tehnično znanje in zavedanje o družbeni odgovornosti, se na svoji poti spoprijemajo z izzivi. Med temi so prevelika delovna obremenitev, nezadovoljstvo z delom, pomanjkanje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem ter strah pred neuspehom. Kljub izzivom se pripadniki generacije Z zavedajo pomena nenehnega učenja, osebne rasti in inovativnosti, kar jim omogoča, da
aktivno oblikujejo prihodnost dela.
Kljub vsemu sta zanje pri poklicnem odločanju odločilna dejavnika stabilnost in varnost zaposlitve. Razumevanje potreb in izzivov predstavnikov generacije Z je ključno za razvoj podpornih strategij, ki bi mladim omogočile uspeh in pripomogle k rasti podjetniške kulture. Med njimi je največ zanimanja za tehnološki in storitveni sektor, medtem ko sta kmetijstvo in zdravstvo zanje najmanj privlačna.
Digitalna preobrazba omogoča mladim dostop do globalnih trgov in novih poslovnih priložnosti, a kljub temu številni izzivi ostajajo. Pomanjkanje finančnih virov ostaja ena izmed največjih ovir. Predstavniki generacije Z kot svoje prednosti vidijo predvsem inovativnost, kreativnost in
prilagodljivost. Prisoten pa je tudi strah pred neuspehom in pomanjkanjem potrebnega znanja ali izkušenj, zato je pomembno, da se razvijejo podporni mehanizmi, ki mladim omogočijo izkoriščanje njihovih potencialov in zmanjšajo občutek negotovosti.
Keywords: generacija Z, tehnološki napredek, digitalizacija, podjetniško okolje, poslovne priložnosti.
Published in ReVIS: 24.04.2025; Views: 252; Downloads: 8
Full text (1,13 MB) |
4. Implementacija obogatenega okolja za spodbujanje gibalno-kognitivnega razvoja v zgodnjem otroštvu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaNaomi Cvetko, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Obogateno okolje pomeni povečanje raznolikosti oziroma količine senzoričnih dražljajev, namenjenih krepitvi kognitivnih funkcij in učenja; je spodbudno okolje, ki ponuja različne priložnosti za učenje, raziskovanje in sodelovanje. Del obogatenega okolja so tudi kognitivne funkcije – v tem diplomskem delu je fokus na izvršilnih (inhibicija, delovni spomin in kognitivna fleksibilnost) funkcijah. Takšno okolje ima pozitivne učinke na plastičnost možganov, živčno povezanost, kognitivne sposobnosti in optimalen razvoj otroka. Metode: Uporabljena je kvalitativna metoda – analiza oziroma sistematičen pregled strokovno-znanstvene literature. V teoretičnem delu je metoda opisovanja uporabljena za navajanje dejstev in podatkov izbrane teme. V empiričnem delu sta uporabljeni metodi opisovanja izbranih podatkov iz nabora strokovno-znanstvene literature in analize preučenih raziskav ter ugotovitev iz vprašalnika, ki je bil del projekta »No Brain No Gain«. Rezultati: Ugotovitve so pokazale, da ima obogatitev otrokovega okolja v zgodnjem otroštvu dolgoročne pozitivne učinke. Vključevanje gibalnih in kognitivnih spretnosti v ta okolja pripomore k optimalnemu razvoju otroka, poveča njegovo telesno pripravljenost in izboljša akademsko oz. učno uspešnost. Usposobljeno osebje, ki obogatena okolja oblikuje in prilagaja, še izboljša učinek. Takšen primer dobre prakse usposabljanja je bil projekt BRAIN. Zaključek: Razvoj zgodnje intervencije izvršilnih funkcij, ki bi jo bilo mogoče enostavno izvajati v vzgojno-izobraževalnih službah, je lahko koristen za izboljšanje pripravljenosti na šolo in zmanjševanje razlik v razvoju izvršilnih funkcij. Nujno je oblikovanje kakovostnih gibalnih aktivnosti, ki vključujejo obogateno okolje, lahko tudi s pomočjo tehnologije. Zato imajo fizioterapevti s poglobljenim znanjem o gibanju in gibalnih aktivnostih ključno vlogo pri spodbujanju teh, izboljšanju motoričnih veščin ter uspešni obravnavi otrok na področju razvoja gibalno-kognitivnih spretnosti v sodelovanju s starši in širšim okoljem.
Keywords: obogateno okolje, izvršilne funkcije, inhibicija, delovni spomin, kognitivna prožnost, predšolski otroci
Published in ReVIS: 24.04.2025; Views: 291; Downloads: 7
Full text (2,10 MB) |
5. ZDRAVSTVENA NEGA STAROSTNIKA Z DEMECO V MULTISENZORNEM OKOLJUSandra Kamernik, 2025, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Demenca je zahrbtna bolezen, ki se razvija počasi, a enakomerno skozi več let, zaradi česar jo okolica pogosto prepozna šele v napredovani fazi. Osebe z demenco, zlasti v poznejših fazah, imajo omejen dostop do senzorične obogatitve in smiselnih dejavnosti, kar jih pogosto postavlja v vlogo pasivnih prejemnikov oskrbe z malo možnosti za vključevanje v vsakodnevne rutinske aktivnosti. Ta raziskava prepoznava pomen multisenzornega okolja kot nefarmakološke intervencije, ki lahko bistveno izboljša kakovost življenja starostnikov z demenco. Namen diplomske naloge je, da s pomočjo sistematičnega pregleda literature preučimo vpliv multisenzornega okolja na oskrbo starostnika z demenco in vlogo zdravstvene nege pri njegovi implementaciji.
Metoda: Raziskava temelji na sistematičnem pregledu znanstvene in strokovne literature. Iskanje virov je potekalo v bibliografskih bazah ScienceDirect, PubMed, Google Scholar in Google učenjak, s ključnimi besedami: »starostnik«, »demenca«, »multisenzorno okolje«, »multisenzorna terapija« in »zdravstvena nega«. Iskanje smo omejili na angleško literaturo, objavljeno med leti 2013–2023, z dostopom do celotne vsebine. Ključne besede so bile povezane z Boolovim operatorjem AND. Za identifikacijo in selekcijo virov smo uporabili smernice PRISMA.
Rezultati: V pregled je bilo vključeno 16 člankov, katerih podatke smo analizirali s tehniko kodiranja in oblikovali vsebinske kategorije, kot so: vpliv multisenzornega okolja (MSE) na vedenjske in psihološke simptome demence, pomen individualizirane oskrbe, vloga medicinskih sester in negovalcev, fiziološki učinki MSE, izboljšanje kakovosti življenja ter ovire in priporočila za uporabo MSE. Rezultati pregleda literature kažejo, da ima multisenzorno okolje pomembne pozitivne učinke na vedenjske in psihološke simptome demence, kot so zmanjševanje agresije, tesnobe in apatije, ter prispeva k izboljšanju razpoloženja, komunikacije in fizioloških parametrov. Individualizirana oskrba v multisenzornem okolju se je izkazala kot ključna za doseganje teh učinkov, pri čemer imajo medicinske sestre pomembno vlogo pri prilagajanju stimulacije potrebam posameznika. Kljub dokazanim prednostim uporabe MSE se še vedno soočamo z ovirami, kot so pomanjkanje prostora, sredstev in usposobljenosti osebja za izvajanje teh intervencij.
Keywords: Starostnik, demenca, multisenzorno okolje, multisenzorna terapija, zdravstvena nega.
Published in ReVIS: 25.01.2025; Views: 429; Downloads: 19
Full text (1,42 MB) |
6. ZDRAVO STARANJE V DOMAČEM OKOLJUMojca Bizjak, 2025, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Staranje v domačem bivalnem okolju je želja večine starejših po vsem svetu. Staranje v domačem okolju pomeni varno, neodvisno in udobno življenje v svojem domu in v okviru skupnosti, ne glede na starost, dohodek ali zmogljivosti. Namen raziskave je raziskati zdravo in varno staranje v domačem okolju.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovanju z uporabo deskriptivne metode dela. Uporabljena je bila tehnika intervjuvanja. Kot instrument smo uporabili polstrukturirani intervju, podatke pa smo analizirali v obliki prepisa intervjuja. Raziskava je potekala oktobra in novembra 2024 v občini Krško. Sodelovalo je 6 starejših oseb.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da si vsi intervjuvanci želijo ostati čim dlje doma in samostojno živeti. V starosti jim je najbolj pomembno zdravje in obvladovanje kroničnih bolezni. Pomembno jim je tudi, da imajo koga, ki ga lahko prosijo za pomoč, ko to potrebujejo.
Razprava: Iz raziskave je razvidno, da si starejši ljudje želijo čim dlje ohraniti samostojnost in ostati doma. Prav tako si v starosti želijo družbe družine in znancev. V prostem času radi kaj preberejo, pogledajo televizijo, se podružijo ob kavici ali sprehodu in seveda radi počivajo. Pomembno jim je, da lahko stanovanje prilagodijo svojim potrebam v starosti in zaenkrat se vsi intervjuvanci še počutijo dobro ter teh prilagoditev ne potrebujejo.
Keywords: starostnik, zdravo staranje, domače okolje
Published in ReVIS: 25.01.2025; Views: 416; Downloads: 33
Full text (1,38 MB) |
7. Upoštevanje načel k pacientu usmerjene oskrbe v kliničnem okoljuAnja Hiti, 2024, not set Abstract: Izhodišča: Raziskava se osredotoča na preučevanje uresničevanja koncepta k pacientu usmerjene oskrbe v kliničnem okolju, pri čemer se postavlja vprašanje, kako se ta koncept, ki poudarja individualne potrebe in želje pacienta, dejansko implementira v vsakodnevni praksi zdravstvenih izvajalcev. Namen raziskave je zagotoviti celovito analizo trenutnega stanja k pacientu usmerjene oskrbe v kliničnem okolju ter raziskati, v kolikšni meri so načela k pacientu usmerjene oskrbe, ki jih je oblikoval Picker, integrirana v obravnavo pacientov. Cilji raziskave vključujejo preučitev znanstvene in strokovne literature, ki se osredotoča na koncept k pacientu usmerjene oskrbe, ugotavljanje, kako se Pickerjeva načela upoštevajo v praksi, ter identificiranje, katera načela so v kliničnem okolju upoštevana in katera ne. Poleg tega nameravamo raziskati vzroke za morebitno neupoštevanje teh načel, kar bi lahko razkrilo ovire in izzive, s katerimi se zdravstveni izvajalci srečujejo pri izvajanju k pacientu usmerjene oskrbe. S temi raziskovalnimi cilji želimo prispevati k razumevanju in izboljšanju k pacientu usmerjene oskrbe v praksi ter k razvoju strategij za boljšo implementacijo tega pristopa v zdravstvenih ustanovah.
Metode: V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo zbiranja podatkov s poglobljenimi intervjuji z dvema zdravnikoma, desetimi diplomiranimi medicinskimi sestrami in tremi zdravstvenimi tehniki, zaposlenimi v terciarni zdravstveni ustanovi na različnih internističnih in kirurških oddelkih ter na urgentnem internističnem oddelku. Intervjuji so potekali v vnaprej dogovorjenem prostoru, ki so ga izbrali zdravstveni strokovnjaki sami. Intervjuje smo z dovoljenjem intervjuvancev snemali in jih nato prepisali ter anonimizirali (I/1 do I/15). Prepisi intervjujev so bili večkrat prebrani, nato so sledili kodiranje, izbor in opredelitev pojmov ter postopek definiranja podteme in teme.
Rezultati: Večina intervjuvancev razume k pacientu usmerjeno oskrbo kot pozitiven pristop v zdravstveni obravnavi pacienta, vendar intervjuvanci izpostavljajo ovire, ki jim preprečujejo izvajanje k pacientu usmerjene oskrbe. Kot najpogostejše so izpostavili: pomanjkanje časa, premalo osebja, stres na delovnem mestu, pomanjkanje znanja o k pacientu usmerjeni obravnavi, slabo komunikacijo, izgorelost in utrujenost, kulturo oddelka ali organizacije, nezainteresiranost za spremembe.
Razprava: Glede na pridobljene podatke bi bilo treba zdravstvenim strokovnjakom zagotoviti dodatno izobraževanje, s katerim bi jih opolnomočili za izvajanje k pacientu usmerjene oskrbe. Raziskava tudi poudarja pomen komunikacije in sodelovanja zdravstvenih delavcev v oskrbi, zlasti pri starejših osebah, kjer sta zaupanje in spoštovanje ključnega pomena. Komunikacija, ki temelji na zaupanju, vpliva na izboljšanje splošnega počutja pacientov, hitrost okrevanja, upoštevanje zdravstvenih navodil ter boljšo kakovost življenja.
Keywords: pacient, k pacientu usmerjena oskrba, celostna obravnava, načela, klinično okolje
Published in ReVIS: 14.01.2025; Views: 451; Downloads: 10
Full text (2,23 MB) |
8. MODEL HLADILNO-OGREVALNE ENOTEBenjamin Fink, 2024, not set Abstract: Ta diplomska naloga prikazuje proces modeliranja hladilno-ogrevalne enote (angl. Cooling-Heating Unit – CHU) za namen testiranja izdelka podjetja s pomočjo računalniške programske opreme. Cilj naloge je bil izdelati model enote, ki bo služil kot osnova za izdelavo tehniške dokumentacije in bo upošteval predhodne zahteve. Model je zmodeliran po diagramu cevi in inštrumentov v programskem okolju SolidWorks in CADWorx. Model predvidi morebitne težave pri izdelavi in hkrati ponuja predogled enote pred njeno izdelavo ter za konec služi kot osnova za pripravo dokumentacije. Rezultati ponujajo ugotovitve o dimenzijah končnega izdela, uporabnosti in mobilnosti take enote. Delo se zaključi s potencialnimi izboljšavami v samem procesu modeliranja kot tudi drugačnimi pristopi reševanja zahtev enote.
Keywords: izmenjevalec toplote, hladilno-ogrevalna enota, programsko okolje CADWorx, tehniška dokumentacija, 3D model
Published in ReVIS: 21.12.2024; Views: 507; Downloads: 10
Full text (5,95 MB) |
9. |
10. |
