Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Magistrska naloga obravnava organiziranost gasilstva na Slovenskem in predstavitev organiziranosti ter medsebojnega sodelovanja v Prostovoljnem gasilskem društvu Lipoglav. V današnjem času pomeni biti gasilec, prostovoljni ali poklicni, mnogo več kot samo gašenje ognja in omogočanje varnosti. Gre za druženje, medsebojno sodelovanje, prenašanje znanja iz ene generacije na drugo, željo po pomoči sočloveku, nudenje socialne podpore, solidarnost, nesebično pomoč v nesreči, itd. Poleg tega prostovoljni gasilci veliko svojega časa namenijo tudi razvoju in prepoznavnosti gasilstva in samega društva v domačem kraju. Namen magistrskega dela je podrobno preučiti Prostovoljno gasilsko društvo Lipoglav in razvoj gasilstva na Slovenskem. V letu 2025 bo Prostovoljno gasilsko društvo Lipoglav obeležilo 100. obletnico delovanja društva in ob tem svečanem dogodku bo vodstvo društva izdalo bilten, katerega osnova bodo podatki, pridobljeni v naši raziskavi. Bilten bo vodstvo društva podarilo krajanom Lipoglava in njegove okolice kot poklon za dolgoletno zaupanje in spoštovanje, ki ga izrekajo gasilcem Prostovoljnega društva Lipoglav. V empiričnem delu magistrske naloge smo s pomočjo kvalitativne raziskave prikazali pomen in vlogo gasilskega prostovoljnega dela, kakšen ima ugled Prostovoljno gasilsko društvo Lipoglav v lokalni in širši skupnosti ter način medsebojnega sodelovanja oziroma dopolnjevanja članov društva pri različnih gasilskih dejavnosti. Izvedli smo sedem pol strukturiranih intervjujev med izbranimi gasilci s katerimi smo želeli prikazati pozitivna in negativna stališča do prostovoljstva v gasilstvu in medgeneracijskega sodelovanja, solidarnosti, povezovanja ter pomoči sočloveku pri nudenju pomoči v Prostovoljnem gasilskem društvu Lipoglav. Pri tem smo prišli do nekaj glavnih ugotovitev. Intervjuvanci so bili mnenja, da so odnosi na medsebojni, družbeni in društveni ravni dobri, da ima prostovoljno gasilsko delo in medsebojno sodelovanje gasilcev zelo velik pomen za razvoj in obstoj samega društva, prav tako pa tudi za razvoj lokalnega in širšega okolja.
Keywords: gasilska organizacija, prostovoljno gasilstvo, gasilec, prostovoljno gasilsko društvo Lipoglav, medgeneracijsko sodelovanje, organiziranost prostovoljnega gasilskega društva.
Published in ReVIS: 09.04.2024; Views: 1035; Downloads: 0
Full text (4,70 MB)

Abstract: Policija je največji prekrškovni organ v Republiki Sloveniji, ki mu predpisi dajejo širok spekter stvarnih pristojnosti za nadziranje. Izvajanje nalog poleg veliko znanja terja ustrezen organizacijski in kadrovski model, ki se uspešno odzove na spremembo zakonodaje in specifike sodne prakse. S primerjalno in zgodovinsko metodo so bile za obdobje petih let med seboj primerjane enote prekrškovnega organa Policija. V primerjavo so bili vključeni podatki o zasedenosti delovnih mest, obremenjenosti s postopki o prekršku in ustavitvah ter njihovem zastaranju, času potrebnem za izdajo posameznega akta prekrškovnega organa oziroma vložitev obdolžilnega predloga in plačanih stroških postopka. Z analizo navedenega ter sintezo v zaključku sta se na verodostojen način ugotovili uspešnost in učinkovitost posamezne enote, policijske uprave ter naposled prekrškovnega organa Policija. Z deduktivno metodo je bil sprva zavzet kadrovski in organizacijski vidik policije kot celote, nakar je bila raziskava usmerjena v posamezne enote prekrškovnega organa Policija. Delo je bilo osredotočeno na pooblaščene uradne osebe, ki izvajajo naloge prekrškovnega organa na VI. ravni izobrazbe. S kvantitativno metodo, anketo, se je ugotovil pogled slednje omenjenih izvajalcev postopka o prekršku na obstoječe stanje, tako je bil neposredno ugotovljen njihov vidik stanja, ki je pripomogel k snovanju predlogov za izboljšanje le-tega. Omeniti je treba še primerjavo dela slovenske, avstrijske in hrvaške policije. Primerjani so bili kadrovski podatki, število prekrškov, velikost prebivalstva in območje, na katerem opravljajo svoje prvenstvene naloge, s čimer so se ugotovile podobnosti in razlike treh policij. Namen raziskave je bil najti optimalen organizacijsko kadrovski model policije kot prekrškovnega organa, s ciljem ugotoviti uspešnost in učinkovitost organizacijsko kadrovskega ustroja policije. Na podlagi raziskave, kakršne še ni bilo, se ugotovi, da Policija v kadrovsko organizacijskem smislu delo prekrškovnega organa opravlja uspešno in učinkovito, pri čemer je kljub navedeni oceni, vsled boljše strokovnosti in enotnosti dela, izražena potreba po optimizaciji. Učinki slednje bodo, iz razloga velikosti organa, vidnejši, posledično bo optimizacija bolj upravičljiva.
Keywords: policija, prekrškovni organ, postopek o prekršku, uspešnost, učinkovitost, organiziranost, zaposlovanje, kadri
Published in ReVIS: 27.06.2023; Views: 1211; Downloads: 87
Full text (4,83 MB)

Keywords: anketa, dolenjska regija, inovacijska kultura, organiziranost idej, podjeta
Published in ReVIS: 19.08.2021; Views: 1420; Downloads: 102
Full text (1,05 MB)

Abstract: Iz zgodovinske dediščine socialističnega tipa gospodarstva smo se naučili prevzemati gospodarsko trţno kulturo ter prevzemati standarde in vrednote, kot obstajajo v drţavah zahodne Evrope. Še opazneje se je ta prehod zgodil s pridruţitvijo novih drţav srednje in vzhodne Evrope v Evropsko unijo. Iz navedenih spoznanj v tem delu izhaja, da politična in ekonomska kultura pomembno vplivata kot podlaga na razvoj civilne druţbe. Cilj te naloge je predstavitev vloge civilne druţbe in ugotoviti, kolikšno je zaupanje v sindikate in kako vpliva zaupanje na gibanje števila članstva v evropskih drţavah in v Sloveniji. Primerjali smo zaupanje v slovenske sindikate z zaupanjem, ki ga uţivajo sindikati drugod v evropskih drţavah, in sicer na podlagi primerjanja opravljenih evropskih druţboslovnih raziskav in slovenskih raziskav Slovensko javno mnenje (SJM). Prav tako smo ugotavljali, ali je zaupanje posledično vplivalo na spreminjanje števila članstva v sindikatih. Delovanje sindikatov se je spremenilo s prehodom v nov politično-ekonomski sistem, spremenila se je njihova druţbena vloga. V času po osamosvojitvi Slovenije so nastajali novi sindikati, ki so se organizirali po cehovskem principu in se zdruţevali v sindikalne centrale. Z drugim raziskovalnim vprašanjem smo ţeleli ugotoviti, kako se vodstva slovenskih sindikatov soočajo z upadom zaupanja v sindikate, postavili smo hipotezo, da se soočajo na različne načine, kar vpliva tudi na število članstva. Iz ţe opravljenih mednarodnih raziskav je mogoče ugotoviti, da se je zaupanje v sindikate v drţavah EU v zadnjih dvajsetih letih zelo različno gibalo po posameznih drţavah, prav tako pa se je različno gibalo tudi število članstva. Iz strukturiranih intervjujev petih predsednikov največjih slovenskih sindikalnih central smo izvedeli, da sindikati skrbijo za komunikacijo s članstvom na različne načine. Nekatere centrale so vključene v nadnacionalne sindikalne organizacije, kjer črpajo znanja in izkušnje za vodenje socialnega dialoga s socialnimi partnerji. Menijo, da imajo pomemben mobilizacijski potencial za varovanje materialnopravnega in socialnega poloţaja delavstva. Na gibanje števila članstva v slovenskih sindikatih je po osamosvojitvi pomembno vplival novo nastali sindikalni pluralizem in nova druţbena vloga sindikatov. Do leta 1999 je bil zabeleţen znaten upad sindikalnega članstva, ki pa je sčasoma naraščalo do leta 2006. Nato so trendi pričeli upadati do leta 2009, ko je prišlo do manjšega prirasta sindikalnih članov, ki so se na ravni drţave ustalili na pribliţno 20 % zaposlenih. Sindikalni funkcionarji so menili, da je zaupanje v sindikate večinoma povezano s politično ekonomskimi razmerami v drţavi, medtem ko se je upad članstva dogajal predvsem zaradi propada mnogih delovno intenzivnih panog z velikimi industrijskimi obrati in velikim številom zaposlenih. Menijo, da je v zasebnem sektorju sindikalna aktivnost večinoma nezaţelena, kar povzroča nizko sindikalno aktivnost, ki jo pripisujejo neoliberalnemu ekonomskemu konceptu upravljanja drţave. Le-ta je med drugim vplival na upadanje članstva. Iz same raziskave je mogoče ugotoviti sindikalno rigidnost in neprilagodljivost na novonastale druţbene spremembe. V prihodnosti bo nujno povezovanje sindikatov na način, ko ne bo moţno izsiljevati z rešitvami za posamezne skupine zaposlenih, kot se to dogaja v sedanjosti. Način volitev sindikalnih funkcionarjev in politika sindikatov sta v marsičem preţiveta in nujno potrebna tako miselne kot kadrovske prenove. Volitve sindikalnih funkcionarjev bi bilo treba demokratizirati na izvedbeni ravni. Delovanje sindikatov se mora intenzivirati tudi na druga problemska področja, ki jih sedaj obravnavajo le na deklarativni ravni, predvsem pa bo treba aktivirati sindikate za vključevanje mlajše in izobraţene populacije v sindikate. Zelo slabo so se sindikati izkazali s svojo organiziranostjo v manjših zasebnih gospodarskih druţbah ali pri zasebnikih, kjer se dogajajo največje kršitve pravic zaposlenih, šikaniranja in nezakonito odpuščanje iz delovnih razmerij. Nerazumno je vztrajanje sindikatov pri monopolizaciji v kolektivnem dogovarjanju, saj niso vsi zaposleni vključeni v sindikate. Potreben bo razmislek tudi o drugih oblikah delavske udeleţenosti v kolektivnem dogovarjanju in pri ostalih oblikah socialnih dogovorov med socialnimi partnerji. Ti pomisleki ponujajo odgovor na vprašanje o primernosti vodenja sindikatov in ustreznosti sindikalne politike, ki deluje v precejšnji smeri samozaščite in samozadostnosti. Verjetno vse omenjeno zmanjšuje zaupanje v sindikate in tudi vpliva na upad sindikalnega članstva.
Keywords: civilna družba, civilnodružbene organizacije, politična kultura, ekonomska kultura, sindikati, zaupanje, sindikalna organiziranost, sindikalno članstvo
Published in ReVIS: 26.07.2021; Views: 2604; Downloads: 55
Full text (1,25 MB)

Keywords: lastna cena mleka, konkurenčnost, organiziranost, Kmetijsko-gozdarska zadruga Sava, z. o. o., prepoznavanje stroškov, analiza stroškov, nadzor stroškov
Published in ReVIS: 18.03.2020; Views: 2808; Downloads: 78
Full text (1,91 MB)