1. Implementacija obogatenega okolja za spodbujanje gibalno-kognitivnega razvoja v zgodnjem otroštvu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaNaomi Cvetko, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Obogateno okolje pomeni povečanje raznolikosti oziroma količine senzoričnih dražljajev, namenjenih krepitvi kognitivnih funkcij in učenja; je spodbudno okolje, ki ponuja različne priložnosti za učenje, raziskovanje in sodelovanje. Del obogatenega okolja so tudi kognitivne funkcije – v tem diplomskem delu je fokus na izvršilnih (inhibicija, delovni spomin in kognitivna fleksibilnost) funkcijah. Takšno okolje ima pozitivne učinke na plastičnost možganov, živčno povezanost, kognitivne sposobnosti in optimalen razvoj otroka. Metode: Uporabljena je kvalitativna metoda – analiza oziroma sistematičen pregled strokovno-znanstvene literature. V teoretičnem delu je metoda opisovanja uporabljena za navajanje dejstev in podatkov izbrane teme. V empiričnem delu sta uporabljeni metodi opisovanja izbranih podatkov iz nabora strokovno-znanstvene literature in analize preučenih raziskav ter ugotovitev iz vprašalnika, ki je bil del projekta »No Brain No Gain«. Rezultati: Ugotovitve so pokazale, da ima obogatitev otrokovega okolja v zgodnjem otroštvu dolgoročne pozitivne učinke. Vključevanje gibalnih in kognitivnih spretnosti v ta okolja pripomore k optimalnemu razvoju otroka, poveča njegovo telesno pripravljenost in izboljša akademsko oz. učno uspešnost. Usposobljeno osebje, ki obogatena okolja oblikuje in prilagaja, še izboljša učinek. Takšen primer dobre prakse usposabljanja je bil projekt BRAIN. Zaključek: Razvoj zgodnje intervencije izvršilnih funkcij, ki bi jo bilo mogoče enostavno izvajati v vzgojno-izobraževalnih službah, je lahko koristen za izboljšanje pripravljenosti na šolo in zmanjševanje razlik v razvoju izvršilnih funkcij. Nujno je oblikovanje kakovostnih gibalnih aktivnosti, ki vključujejo obogateno okolje, lahko tudi s pomočjo tehnologije. Zato imajo fizioterapevti s poglobljenim znanjem o gibanju in gibalnih aktivnostih ključno vlogo pri spodbujanju teh, izboljšanju motoričnih veščin ter uspešni obravnavi otrok na področju razvoja gibalno-kognitivnih spretnosti v sodelovanju s starši in širšim okoljem.
Keywords: obogateno okolje, izvršilne funkcije, inhibicija, delovni spomin, kognitivna prožnost, predšolski otroci
Published in ReVIS: 24.04.2025; Views: 63; Downloads: 3
 Full text (2,10 MB) |
2. Vpliv elektronskih naprav na razvoj osnovnošolskih otrok : magistrska nalogaMateja Lomovšek, 2024, master's thesis Abstract: Namen: Ugotoviti smo želeli, kako uporaba elektronskih naprav vpliva na kognitivni, čustveni, socialni in fizični razvoj osnovnošolskih otrok v Sloveniji ter kako je povezana s tveganjem za digitalno zasvojenost.
Metode: Naša raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu, pri čemer smo uporabili deskriptivno statistiko, korelacijsko analizo, linearno regresijsko analizo, Hi-kvadrat test, Cramerjev V test, in Cronbachov test konsistentnosti.
Rezultati: Večina otrok je elektronske naprave uporabljala manj kot 2 uri na dan. Alternativne hipoteze, ki nam jih je uspelo potrditi s korelacijsko analizo, so pokazale šibek ali zmeren korelacijski koeficient (0,128 < | ρ | < 0,377). Statistična značilnost je bila konsistentno zelo visoka (p = 0,000). Bolj pogoste uporabe elektronskih naprav v večernih urah nam ni uspelo povezati s slabšimi izidi čustvenega razvoja ali težavami s spanjem in koncentracijo. Korelacije so bile zelo šibke (–0,21 < ρ < –0,11), pojasnjena varianca je bila zanemarljiva (0,01 < ρ-kvadrat < 0,05) in tudi Cramerjev V test je bil šibek (0,13 < V < 0,18). Prav tako nam ni uspelo potrditi vpliva demografskih dejavnikov družine na pogostost uporabe elektronskih naprav pri otrocih, saj je bila statistična značilnost Hi-kvadrat testa pri obeh alternativnih hipotezah prenizka. Test vpliva izobrazbe staršev je pokazal nizko statistično značilnost le v kontekstu naše raziskave (p = 0,003), medtem ko je test vpliva vrste družinske strukture, pokazal zelo nizko statistično značilnost (p = 0,342).
Zaključek: Ugotovili smo, da je daljši čas, preživet pred elektronskimi napravami, koreliran z višjim tveganjem za digitalno zasvojenost ter s slabšimi izidi pri kognitivnem in socialnem razvoju osnovnošolskih otrok. Vpliv na fizični razvoj je bil negativen, čeprav nam ga ni uspelo v celoti pojasniti, medtem ko je vpliv na čustveni razvoj ostal popolnoma nepojasnjen. Na podlagi ugotovitev raziskave priporočamo uravnotežen pristop k uporabi elektronskih naprav pri otrocih, tako v domačem kot v šolskem okolju.
Keywords: elektronske naprave, digitalni mediji, osnovnošolski otroci, razvoj otrok, čas pred zasloni, vpliv tehnologije, demografski vpliv, magistrske naloge
Published in ReVIS: 13.03.2025; Views: 222; Downloads: 8
Full text (2,13 MB) |
3. |
4. Proces priprave zdrave prehrane za predšolske otroke : diplomsko deloSuzana Kristan, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi opisujemo pomen zagotavljanja zdrave prehrane predšolskim otrokom, ki so v varstvu in izobraževanju v predšolskih ustanovah. Zaradi omejitev njihove velikosti in infrastrukture mnoge predšolske ustanove hrane ne morejo pripravljati samostojno, zato sodelujejo z zunanjimi izvajalci. Vendar pa priprava hrane zajema več kot le fizično pripravo obrokov. Gre za proces, ki se začne z načrtovanjem in konča z dejansko konzumacijo hrane ter vključuje različne deležnike, kot so institucije, starši, vzgojitelji in otroci.
Pomembno je razjasniti pristojnosti in odgovornosti vsakega deležnika v tem procesu, zato da lahko preprečimo težave ter predšolskim otrokom zagotovimo zdravo prehrano. V diplomskem delu se osredotočamo na analizo tega procesa in reševanje morebitnih nejasnosti glede pristojnosti in odgovornosti. Cilj raziskave je prispevati k boljšemu razumevanju tega, kako zagotoviti, da bo prehrana za predšolske otroke ne le zdrava, temveč tudi učinkovito upravljana.
Ker je zagotavljanje zdrave prehrane za predšolske otroke, ki so v varstvu in izobraževanju v predšolskih ustanovah, ključnega pomena za njihov pravilni razvoj, priporočamo aktivno sodelovanje staršev v smislu zdrave komunikacije s predšolskimi ustanovami in lastnimi otroki ter izobraževanje vzgojiteljev, ki naj zagotavljajo transparentnost pri organizaciji prehrane otrok in bodo odzivni na komunikacijo staršev.
Keywords: otroci, prehrana, predšolsko obdobje, procesi
Published in ReVIS: 13.12.2024; Views: 295; Downloads: 2
Full text (482,56 KB) |
5. Vpliv pandemije Covid-19 na gibanje otrok in razvoj prototipa mobilne aplikacije za spodbujanje gibanja : magistrska nalogaUroš Valenčič, 2024, master's thesis Abstract: Magistrska naloga preučuje vpliv pandemije COVID-19 na telesno aktivnost in gibalne sposobnosti osnovnošolskih otrok ter raziskuje potencial mobilnih aplikacij kot orodja za spodbujanje telesne aktivnosti v sodobnem digitalnem okolju. Rezultati raziskave so razkrili znatno zmanjšanje moči, vzdržljivosti in koordinacije pri otrocih, še posebej pri tistih, ki živijo v ruralnih območjih. Na podlagi pridobljenih podatkov so bile oblikovane smernice za razvoj mobilne aplikacije, ki bo učinkovito spodbujala telesno aktivnost in izboljšala gibalne sposobnosti mladih. Ugotovljeno je bilo, da lahko pravilno zasnovane mobilne aplikacije učinkovito motivirajo otroke k večji telesni aktivnosti, pritegnejo njihovo pozornost in spodbujajo dolgotrajno angažiranost pri vadbi. V zaključku naloge so podana priporočila za nadaljnji razvoj aplikacij, ki bi bile še bolj prilagojene starostnim skupinam in potrebam otrok, ter predstavljeni predlogi za nadaljnje raziskave.
Keywords: telesna aktivnost, gibalne sposobnosti, osnovnošolski otroci, pandemija COVID-19, mobilne aplikacije, digitalno okolje
Published in ReVIS: 03.12.2024; Views: 417; Downloads: 21
Full text (5,07 MB) |
6. Vključevanje razseljenih ukrajinskih otrok v predšolsko vzgojo : magistrsko deloMateja Zidar, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se ukvarja s problematiko vključenosti ukrajinskih razseljenih otrok v slovenski predšolski sistem. Pravni temelji na področju predšolske vzgoje in izobraževanja segajo globoko v zgodovino. Temeljne otrokove pravice so zapisane že v Ženevski konvenciji iz leta 1924. Pravica do cenovno dostopne in kakovostne vzgoje in varstva otroka je opredeljena v Pogodbi o delovanju EU ter Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Evropska komisija ima poglavitno vlogo pri sprejemu in spreminjanju zakonodaje in posredovanje priporočil državam EU. V Sloveniji imamo celovit in enovit izobraževalni sistem, kar pravzaprav pomeni, da imamo organizirano varstvo, izobraževanje in financiranje za prvo in drugo starostno obdobje pod okriljem ministrstva, pristojnega za vzgojo in izobraževanje. V okviru raziskovanja je bilo ugotovljeno, da se problemi na področju vključevanja predšolskih otrok v slovenski sistem vzgoje in izobraževanja rešujejo sproti s pomočjo institucije Varuha človekovih pravic, Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter Zavoda za šolstvo RS. Tema, ki zadeva majhne otroke, je zelo občutljiva, zato mora biti sistem hiter, odziven in učinkovit, saj so otroci v zgodnjem obdobju razvoja zelo občutljivi in kaj hitro lahko nastanejo travme, ki jih nosijo s seboj celo življenje. Ugotovljeno je bilo, da ni razlik med vključevanju slovenskih in ukrajinskih otrok v predšolsko vzgojo, kar nam zagotavlja, da je slovenska zakonodaja na področju begunskega prava jasna in učinkovita ter dostopna. Raziskovani cilj delovanja slovenskega sistema z vidika vključenosti ukrajinskih otrok v predšolsko vzgojo je bil dosežen, saj je bilo ugotovljeno, da ukrajinski otroci niso v privilegiranem položaju. Znanstvene raziskave so potrdile, da so otroci, ki obiskujejo predšolsko vzgojo, uspešnejši, dosegajo boljše rezultate pri nadaljnjem šolanju in iskanju zaposlitve. Za nadaljnje izobraževanje je izredno pomembna socializacija otrok, igra, urjenje motoričnih sposobnosti, učenje jezika in širjenje besednega zaklada ter delo v skupini. Ukrajinski otroci, ki so vključeni v predšolski sistem, se učijo jezika skozi igro, spoznavajo našo deželo, se družijo s svojimi vrstniki, velja pa omeniti, da tudi slovenski otroci veliko pridobijo, saj skozi igro spoznavajo ukrajinsko deželo in jezik in si s tem širijo obzorje.
Keywords: ukrajinski razseljeni otroci, predšolska vzgoja, otrokove pravice, izobraževalni sistem, begunsko pravo, priporočila Sveta EU, evropski izobraževalni prostor, Evropsko jamstvo za otroke
Published in ReVIS: 14.08.2024; Views: 526; Downloads: 14
Full text (902,84 KB) |
7. |
8. |
9. KOGNITIVNE, VEDENJSKE IN PSIHOSOMATSKE ZNAČILNOSTI ODRASLIH OTROK STARŠEV S ŠKODLJIVO RABO ALKOHOLAMartina Perko, 2023, not set Abstract: Otroci v družini s škodljivo rabo alkohola pogosto prevzemajo starševske naloge, ki jim ne morejo biti kos, prepuščeni so sami sebi in zaradi sramu pogosto potlačijo svoje potrebe. Ko odrastejo, kompulzivno uporabljajo ekstremna vedenja, s katerim poskušajo uravnavati in nadzorovati čustva, ki jih ni mogoče v zadostni meri psihično predelati. Njihov notranji dialog lahko poteka v obliki negativnih avtomatskih misli, ki so nič drugega kot predpostavke, katere imajo lahko posledično negativen vpliv na čustvovanje in vedenje. Vsa nepredelana čustva pa se manifestirajo na telesu v obliki psihosomatskih težav. Namen naloge je bil raziskati kognitivno vedenjske značilnosti in psihosomatske težave pri odraslih otrocih staršev s škodljivo rabo alkohola. V raziskavo je bilo vključenih 11 odraslih otrok staršev s škodljivo rabo alkohola, starih od 26 do 53 let, obeh spolov (m = 5, ž = 6), članov terapevtske skupnosti Zavoda Mitikas, ki nudi pomoč ljudem v stiski. V raziskavi smo uporabili osebne neuradne dokumente v obliki dnevnikov in življenjepisov.
Analiza dnevnikov in življenjepisov je pokazala, da kognitivne, vedenjske značilnosti odraslih otrok staršev s škodljivo rabo alkohola preprečujejo prepoznavanje lastnih potreb in mej zaradi razvitih obrambnih mehanizmov, ki ščitijo pred trpljenjem in čustveno bolečino. Največkrat zaznani vedenji, ki sta hkrati tudi obrambna mehanizma, sta potlačevanje in izogibanje. Ugotovili smo tudi, da se pri vseh odraslih otrocih staršev s škodljivo rabo alkohola, ki so sodelovali v naši raziskavi, prisotne psihosomatske težave.
V bodoče bi bilo smotrno zajeti večji vzorec in primerjati odrasle otroke staršev s škodljivo rabo alkohola s skupino odraslih otrok staršev, ki alkohola niso prekomerno uživali, in vključiti še druge dejavnike, ki bi lahko vplivali na razvoj kognitivnih, vedenjskih značilnosti in psihosomatskih težav. Ugotovljene značilnosti odraslih otrok staršev s škodljivo rabo alkohola lahko pomagajo psihosocialnim svetovalcem, do lažje prepoznave stiske in težave omenjene ranljive skupine.
Keywords: alkohol, odrasli otroci, starši s škodljivo rabo alkohola, kognitivne značilnosti, vedenjske značilnosti, psihosomatske težave
Published in ReVIS: 27.10.2023; Views: 1076; Downloads: 7 |
10. PREKOMERNA UPORABA ZASLONOV PRI OTROCIH IN SPOPADANJE STARŠEV Z OMEJITVAMI UPORABE LE-TEH.Ema Horvat, 2023, not set Abstract: V današnjem hitro spreminjajočem se digitalnem svetu smo priča nenehnemu napredku tehnologije, ki je postala osrednji del vsakodnevnega življenja. Digitalne naprave, kot so pametni telefoni, tablice, računalniki in televizorji, so postale nepogrešljiv spremljevalec tako za otroke kot odrasle. Tehnološki napredek je prinesel številne koristi, ki so izboljšale naš način življenja, hkrati pa so se pojavili tudi izzivi in pomisleki, zlasti v vzgoji otrok, ki so še vedno v razvoju.
Diplomska naloga se osredotoča na prekomerno uporabo zaslonov pri otrocih in na vlogo, ki jo imajo starši pri obvladovanju tega izziva. Otroci odraščajo v digitalni dobi, obkroženi z digitalnimi napravami, kar postavlja starše pred pomembno nalogo: kako uravnotežiti otrokovo uporabo tehnologije z drugimi pomembnimi vidiki njihovega razvoja.
V našem delu smo raziskovali, kako se starši spopadajo s prekomerno uporabo zaslonov pri svojih otrocih. Opravili smo poglobljene intervjuje z osmimi mamami, ki imajo otroke v starosti med 6 in 9 let, ter analizirali njihove odgovore. Raziskali smo, kakšno znanje imajo starši o škodljivosti zaslonov, kako se izobražujejo na tem področju, katere pozitivne in negativne vplive opažajo pri svojih otrocih ter kako se spopadajo z izzivi, ki jih prinaša digitalna doba.
V empiričnem delu bomo predstavili ključne ugotovitve iz naše raziskave, ki bodo prispevale k razpravi o pomembnosti vzpostavljanja uravnoteženega razmerja med digitalno tehnologijo in otrokovim razvojem. Raziskava poudarja, da so postavljene omejitve in doslednost ključni koraki pri obvladovanju negativnih posledic prekomerne uporabe zaslonov. Starši, ki se aktivno vključujejo v otrokovo uporabo digitalnih naprav, lahko pomagajo svojim otrokom razviti uravnotežen odnos s tehnologijo. Rezultati raziskave razkrivajo, da se starši spopadajo z izzivi, kot so rutina, izsiljevanje, vpliv vrstnikov, zasvojenost, časovna stiska in izguba avtoritete.
Keywords: otroci, zasloni, starši, omejitve, ovire, slabe posledice, dobre posledice
Published in ReVIS: 13.10.2023; Views: 1015; Downloads: 76
Full text (1,45 MB) |
