1. Pristopi za prihodnost paliativne oskrbe : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaJulija Vodan, 2024, undergraduate thesis Abstract: NAMEN: Namen diplomskega dela je bil proučiti sodobne pristope za izboljšanje paliativne oskrbe ter metode za celovitejše zdravljenje neozdravljivih bolnikov. Identificirani so bili ključni izzivi obstoječe prakse, predlagane rešitve in inovativni pristopi za izboljšanje kakovosti življenja bolnikov ter podpora njihovim družinam. METODA: Na podlagi relevantne literature smo izvedli sistematičen pregled literature s spodaj navedenimi ključnimi besednimi zvezami. Iskanje je potekalo v Google Učenjak, PubMed, ScienceDirect in Cobis+. Za boljšo preglednost virov smo uporabili diagram PRISMA. REZULTATI: V končno raziskavo smo vključili 15 virov v polnem besedilu. Analizirali smo 2 raziskovalni, opisni in presečni študiji, 1 randomizirano študijo, 1 pilotno randomizirano kontrolno študijo, 5 sistematičnih pregledov literature in 1 integrativni pregled literature. Sledili sta 2 primerjalni študiji, 1 intervju, 1 vprašalnik odprtega in zaprtega tipa ter 1 sistematičen pristop. Oblikovane so bile 4 kategorije: celostna oskrba in multidisciplinarni pristop, izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev, javna ozaveščenost in dostopnost paliativne oskrbe, raziskave in izboljšanje kakovosti paliativne oskrbe. RAZPRAVA: Med pregledom literature smo ugotovili, da ima paliativna oskrba pozitiven vpliv na kakovost življenja bolnikov in njihovih svojcev, vendar se sooča z izzivi, kot so pomanjkanje usposobljenega kadra, omejeni viri in neenakomerna dostopnost. Multidisciplinarno sodelovanje je ključno za zagotavljanje celovite oskrbe, a preobremenjenost zdravstvenih delavcev zmanjšuje možnost individualiziranega pristopa. Zaradi pomanjkanja financiranja so razvoji novih programov in raziskave omejeni. V Sloveniji je nujno potrebna sistemska ureditev paliativne oskrbe, da bi lahko učinkovito obvladali podaljšano življenjsko dobo in naraščajoče število kroničnih bolezni. Ozaveščanje javnosti in izobraževanje zdravstvenih delavcev sta ključna za prihodnji razvoj paliativne oskrbe.
Keywords: paliativna oskrba, potrebni ukrepi za paliativno oskrbo, kakovost življenja paliativnih bolnikov, multidisciplinarni pristopi v paliativni oskrbi
Published in ReVIS: 26.06.2025; Views: 66; Downloads: 0
 Full text (2,04 MB) |
2. Moralne stiske medicinskih sester v onkološki zdravstveni negi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaMaja Pahor, 2024, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Onkološka zdravstvena nega je zaradi specifike obolenj okolje, kjer se zaposleni srečujejo z mnogimi moralno etičnimi izzivi, ki povzročijo moralne stiske. V diplomskem delu smo želelili ugotoviti pogostost moralnih stisk in najpogostejše razloge za pojav teh med medicinskimi sestrami v onkološki zdravstveni negi. Metodologija: Uporabljen je bil kvantitativni raziskovalni pristop s standardiziranim anketnim vprašalnikom MMD-HP. Raziskava je bila opravljena na Onkološkem inštitutu Ljubljana, sodelovalo je 48 zdravstvenih delavcev z raznolikim izobrazbenim nivojem. Podatke smo obdelali v sistemu Microsoft Excel. Za interpretacijo podatkov smo uporabili deleže v odstotkih. Rezultati: Pri zdravstvenih delavcih, zaposlenih na Onkološkem inštitutu Ljubljana, ugotavljamo nižje vrednosti tako za pogostost kot tudi za stopnjo stiske kot v primerljivih raziskavah. V raziskavi ugotavljamo razlike v doživljanju stisk med spoloma in delovno dobo, medtem ko vpliva starosti na doživljanje stisk ni zaznati. Poleg tega smo ugotovili, da so razlogi za stopnjo stiske višje intezitete v 38,6 % situacij, ki imajo vzrok na ravni pacienta, v 32,5 % situacij, ki imajo vzrok na sistemski ravni in v 25,9 % situacij, ki imajo vzrok na ravni enote/tima. Primerljivo tujim raziskavam ugotavljamo, da več kot četrtina zaposlenih (26.1%) razmišlja o zamenjavi delovnega mesta zaradi morlanih stisk.
Keywords: onkološka zdravstvena nega, paliativna oskrba, moralno etične dileme, etika skrbi, empatična izčrpanost
Published in ReVIS: 26.06.2025; Views: 79; Downloads: 2
Full text (2,67 MB) |
3. Prosvetljenost zdravstvenih delavcev o paliativni oskrbi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNina Slana, 2024, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Zdravstveni delavci se povsod v svojem delovnem okolju srečujejo s pacienti, ki potrebujejo paliativno oskrbo. Zato je pomembno, da imajo zdravstveni delavci veliko strokovnega znanja, da pacienta lahko obravnavajo celostno. Obvladati pa morajo tudi veščine komuniciranja, da lahko predajajo informacije, ki so pomembne za pacienta in njihove bližnje, saj ustrezna komunikacija lahko vpliva na sam potek paliativne oskrbe. Metode: uporabili smo kvantitativno metodo dela. Izdelali smo anketni vprašalnik, sestavljen iz 19 vprašanj, ki smo ga razdelili med zdravstvene delavce. Anketa je bila izvedena v enem izmed socialno varstvenih zavodov v Sloveniji ter v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. V anketi je sodelovalo 100 zdravstvenih delavcev. Vprašalnike smo nato analizirali in rezultate ponazorili v obliki grafov. Rezultati: 88 % vseh anketiranih zdravstvenih delavcev se je pri svojem delu že srečalo s paliativno oskrbo. 83 % si jih želi, da bi se na svojem delovnem mestu dodatno izobraževali na temo paliativna oskrba. 43 % vseh anketiranih je odgovorilo, da ima o paliativni oskrbi zadovoljivo znanje. Razprava: Iz diplomskega dela je razvidno, da ima še vedno veliko zdravstvenih delavcev veliko ovir pri izvajanju in komuniciranju s pacienti, ki potrebujejo paliativno oskrbo, ter njihovimi svojci. Kot vzrok za to navajajo nezadostno znanje, zato si veliko zdravstvenih delavcev želi dodatna izobraževanja o paliativni oskrbi na delovnem mestu.
Keywords: paliativna oskrba, paliativna zdravstvena nega, zdravstveni delavec, medicinska sestra, komunikacija
Published in ReVIS: 24.06.2025; Views: 78; Downloads: 2
Full text (3,19 MB) |
4. |
5. |
6. Ozaveščenost in stališča starejših odraslih o paliativni oskrbi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaAlina Ribič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Paliativna oskrba postaja ključni del socialnega in zdravstvenega varstva, ki je osredotočena na izboljšanje kakovosti življenja, zagotavljanja psihosocialne podpore, lajšanja bolečin ter nudenja podpore bolnikom in njihovim svojcem v zadnjem obdobju življenja. Zaradi velikega nerazumevanja paliativne oskrbe in napačnih stališč smo raziskali ozaveščenost starejših odraslih nad 65 let v domovih za starejše in tistih, ki bivajo v domačem okolju v okolici Ptuja. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo s pomočjo anketnega vprašalnika, povzetega po Zelko idr. (2021). V raziskavi je sodelovalo 100 starejših odraslih iz domov starejših (enote Žabjak, Juršinci in Ptuj) in starejši odrasli, ki živijo v domačem okolju. Izvedli smo namensko vzorčenje, saj smo ciljali na ustrezno starostno skupino. Podatke smo analizirali z uporabo programa SPSS 29.0, pri čemer je bila statistična značilnost določena z vrednostjo p<0,05. Rezultati: Med anketiranci je bilo 48 (48 %) starejših odraslih moškega spola in 52 (52 %) starejših odraslih ženskega spola. Največ je bilo starih 80 let ali več (42 %). Kar 48 % paliativne oskrbe ne poznajo, vendar so zanjo že slišali. 13 % pa je imelo nekaj znanja o njej. Nismo ugotovili statistično značilne razlike o ozaveščenosti o paliativni oskrbi glede na stopnjo izobrazbe (p = 0,188). Razprava in sklep: Rezultati kažejo, da starost, spol in izobrazba ne vplivajo na poznavanje paliativne oskrbe med starejšimi odraslimi. Ozaveščenost med starejšimi odraslimi je zelo nizka, kar opozarja na potrebo po boljši informiranosti. Rezultati ponujajo pomembne informacije o nadaljnjem ozaveščanju starejših odraslih o paliativni oskrbi glede na njeno pomembno vlogo v današnjem času.
Keywords: starejši odrasli, paliativna oskrba, ozaveščenost, stališča, znanje
Published in ReVIS: 12.03.2025; Views: 354; Downloads: 22
Full text (1,93 MB) |
7. Protokol paliativne oskrbe v fizioterapiji : pregled literatureMarko Čeh, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Paliativna oskrba je ključnega pomena pri izboljšanju kakovosti življenja pacientov v končnih fazah bolezni. Vendar pa je raziskovanje in uporaba protokolov paliativne oskrbe v fizioterapiji še vedno premalo raziskano področje. Pri diplomskem delu gre za analizo, ki se nahaja v literaturi s ciljem po boljšem razumevanju pomena učinkovitosti in uporabe obravnavanih protokolov v klinični praksi fizioterapije. Skozi pregled literature bo potekala razprava o smernicah, pristopih in dosedanjih študijah, ki bo ponudila vpogled v trenutno stanje in prihodnje izzive na tem področju. Metode dela: Podatke smo pridobili iz različnih virov. Za slovensko literaturo smo uporabili Google Učenjak, dLib in knjižnico v Murski Soboti. Za angleško literaturo smo uporabili Google Scholar in mednarodne podatkovne baze, kot so PubMed PEDro in Emerald Insight. Za analizo pridobljenih virov, ki so se nanašali na naše raziskovalne cilje in vprašanja smo uporabili PRISMA pristop (Preferred Reporting Items for Systematic Reviews and MetaAnalyses). Rezultati: Rezultati kažejo, da fizioterapija zaznamuje ključno vlogo v paliativni oskrbi, saj ne le, da zmanjšuje bolečino in izboljšuje gibljivost, temveč tudi spodbuja duševno blagostanje. Pacienti, ki prejemajo fizioterapijo, pogosto poročajo o izboljšanju svoje emocionalne stabilnosti, zmanjšanju anksioznosti in depresije. Poleg tega fizioterapija olajša izvajanje vsakodnevnih aktivnosti, kar pacientom omogoča večjo neodvisnost in aktivno sodelovanje v življenju, slednje pa pomembno prispeva k izboljšanju njihove kakovosti življenja. Razprava: Protokoli za fizioterapevtsko obravnavo paliativnih pacientov so običajno prilagojeni specifičnim potrebam in željam pacientov. Ti vključujejo smernice za oceno funkcionalnih sposobnosti, načrte terapije za lajšanje bolečin, izboljšanje gibljivosti, preprečevanje mišične oslabelosti in vzdrževanje udobja ter kakovosti življenja. Pomembno je, da so protokoli prilagojeni posameznim pacientom in usklajeni z multidisciplinarnim pristopom k oskrbi paliativnih pacientov.
Keywords: paliativna oskrba, fizioterapevtska paliativna oskrba, postopek paliativne oskrbe, smernice paliativne oskrbe
Published in ReVIS: 20.02.2025; Views: 483; Downloads: 29
Full text (1016,14 KB) |
8. PALIATIVNA OSKRBA V SLOVENIJI V PRIMERJAVI Z DRŽAVAMI EVROPSKE UNIJE: IZZIVI IN PRILOŽNOSTIGregor Tomažič, 2025, undergraduate thesis Abstract: POVZETEK
Teoretična izhodišča: Paliativna oskrba predstavlja celosten in sistematičen pristop, ki se osredotoča na izboljšanje kakovosti življenja posameznikov s hudimi ter napredovalimi boleznimi – hkrati pa nudi tudi podporo njihovim družinam in bližnjim. V Sloveniji, podobno kot v drugih državah Evropske unije, je cilj paliativne oskrbe omiliti trpljenje s fizičnimi, čustvenimi, socialnimi in duhovnimi intervencijami. Kljub temu, da se področje razvija, se v slovenskem prostoru soočamo z velikimi izzivi. Težave v Sloveniji se znotraj tega področja pojavljajo predvsem skozi pomanjkanje ustrezne izobrazbe strokovnjakov, dostopnost storitev in pa razumevanje potreb pacientov in njihovih družin zaradi slabe komunikacije. Če gledamo Slovenijo v merilu primerjave z drugimi državami EU, obstajajo tako prednosti kot zaostanki. Namen diplomskega dela je s sistematičnim pregledom literature proučiti paliativno oskrbo v Sloveniji v primerjavi z državami Evropske unije ter izpostaviti tako izzive kot priložnosti, ki jih imamo.
Metodologija: Podatke smo pridobili s pomočjo sistematičnega pregleda literature, jih analizirali, smiselno sintetizirali in povezali v poglavja. Uporabili smo tako domačo kot tujo literaturo, ki je usmerjena v paliativno oskrbo na Slovenskem ter v državah EU. Podatke smo pridobili s pomočjo virtualnih baz podatkov, in sicer PubMed, Cochrane, COBISS, DKUM in Google Učenjak, pri čemer smo vzpostavili temeljne vključitvene kriterije: leto objave literature med 2009 in 2023; dostopnost literature v angleškem ali slovenskem jeziku; literatura mora biti dostopna v celoti in recenzirana. Pri iskanju literature smo uporabili ključne iskalne besedne zveze v različnih kombinacijah, in sicer v slovenskem jeziku: »paliativna oskrba«, »zdravstvena nega«, »Slovenija«, »Evropa« ter v angleškem jeziku; »palliative care«, »nursing«, »Slovenia«, »Europe«). V virtualnih bazah podatkov smo ključne besede v istem vrstnem redu vpisovali v iskalnik ter jih povezali z »AND« in »OR«.
Rezultati: Prvotno iskanje znanstvenih in strokovnih virov in literature je rezultiralo v 1186 zadetkih ob uporabi ključnih besed. Zavrgli smo tiste zadetke, ki niso bili relevantni za temo naše raziskave. Nato smo natančno preučili 12 zadetkov in jih vključili v razpravo. Ugotovili smo, da je v slovenskem prostoru na področju paliativne oskrbe ključnega pomena učinkovito usklajevanje in sodelovanje med različnimi strokovnjaki, kot so zdravniki različnih specialističnih usmeritev, medicinske sestre ter ostali zdravstveni delavci in sodelavci. Ti delujejo v okviru interdisciplinarnega zdravstvenega tima, kar zahteva dobro koordinacijo, da se zagotovi kontinuiteta obravnave in kakovostna izvedba storitev. Čeprav Slovenija na tem področju zaostaja za nekaterimi naprednejšimi evropskimi modeli, kjer je paliativna oskrba bolje integrirana in lažje dostopna, so vidni pozitivni premiki. V naprednejših sistemih je poudarek na tesnejšem sodelovanju med različnimi poklici ter na vzpostavitvi strukturirane sistemske podpore, kar omogoča večjo učinkovitost obravnave pacientov. Kljub temu ima Slovenija tudi svoje prednosti. Med njimi izstopata vse večja ozaveščenost javnosti o pomenu paliativne oskrbe ter naraščajoče število usposobljenih strokovnjakov na tem področju. Te pozitivne trende je mogoče nadgraditi z reševanjem ključnih izzivov, kot so izboljšanje dostopnosti virov, dodatno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih ter boljša integracija paliativne oskrbe v zdravstveni sistem. Sistemski razvoj in trajnostna podpora bosta omogočila odpravo obstoječih slabosti ter vzpostavitev bolj kakovostnega in dostopnega sistema paliativne oskrbe v Sloveniji.
Razprava: Teorija paliativne oskrbe poudarja ključni pomen prilagajanja strategij oskrbe individualnim potrebam pacientov. Ta pristop omogoča aktivno vključevanje pacientov v proces oskrbe, kar krepi njihovo avtonomijo in prispeva k boljši kakovosti življenja. Kljub napredkom se Slovenija na tem področju še vedno sooča z izzivi, kot sta pomanjkanje izobraženega zdravstvenega osebja, kar omejuje strokovno izvedbo paliativne oskrbe, in neenaka dostopnost storitev, ki je posledica pomanjkanja enotne sistemske podpore in geografske razpršenosti virov. Te pomanjkljivosti zmanjšujejo učinkovitost paliativne oskrbe v primerjavi z evropskim povprečjem, ki ga Slovenija želi preseči, obenem pa primeri dobrih praks iz drugih držav EU ponujajo številne priložnosti za izboljšave. Med ključnimi koraki so vlaganje v dodatno izobraževanje in usposabljanje strokovnega kadra, povečanje dostopnosti storitev na nacionalni ravni in dvig ozaveščenosti javnosti o pomenu paliativne oskrbe. Uresničitev teh izboljšav bi lahko temeljno vplivala na kakovost življenja pacientov, zadovoljila njihove potrebe in hkrati prispevala k večji prepoznavnosti paliativne oskrbe na ravni celotne družbe.
Keywords: Paliativna oskrba, zdravstvena nega, Slovenija, Evropa
Published in ReVIS: 06.02.2025; Views: 458; Downloads: 38
Full text (2,17 MB) |
9. LAJŠANJE SIMPTOMOV PRI IZVAJANJU ZDRAVSTVENE NEGE PACIENTA V PALIATIVNI OSKRBILaura Štrkić, 2025, undergraduate thesis Abstract: Izhodišče: Paliativna oskrba je obsežno področje zdravstvene nege, ki zahteva poglobljeno znanje in številne spretnosti ter zajema celosten pristop pacienta, pri katerem imajo zdravstveni delavci ključno vlogo. Zaradi zahtevnosti oskrbe pogosto prihaja do pomanjkanja znanja, kar lahko otežuje učinkovito lajšanje simptomov. Namen raziskave je bil proučiti, kako izboljšati lajšanje simptomov pri zdravstveni negi paliativnih bolnikov.
Metode: Uporabili smo kvantitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Zbiranje primarnih podatkov je potekalo s pomočjo tehnike anketiranja. Anketni vprašalnik je vseboval 15 vprašanj zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 zdravstvenih delavcev z izkušnjami v paliativni oskrbi. Podatke smo statistično obdelali s programom Microsoft Excel in dobljene rezultate grafično prikazali. Za zbiranje sekundarnih virov podatkov smo uporabili bibliografske baze (PubMed, Cobiss, dLib, Sage Journals).
Rezultati: Naša raziskava je pokazala, da se polovica zdravstvenih delavcev pri svojem delu ukvarja s paliativno oskrbo in tudi izraža potrebo po dodatnem usposabljanju. Izpostavljeni so bili dodatna usposabljanja na področju komunikacijskih veščin s pacienti in njihovimi družinami ter upravljanje simptomov. Po mnenju zdravstvenih delavcev (62 %) je vključevanje svojcev v oskrbo ključni dejavnik. Raziskava je pokazala, da zdravstveni delavci pogosto zaznajo potrebo svojcev po informiranju o poteku bolezni in prognozi, navodilih za izvajanje negovalnih postopkov, možnostih psihološke podpore ter svetovanju glede lajšanja simptomov. Največja izziva pri delu v paliativni oskrbi sta čustvena obremenitev, povezana z izgorelostjo (89 %), in občutek nemoči pri lajšanju simptomov (56 %). Simptomi, ki povzročajo največ težav pri zdravljenju oziroma lajšanju simptomov, so bolečina (47 %), utrujenost (20 %), slabost in bruhanje (14 %), težko dihanje (7 %), izguba apetita (6 %) ter depresija (3 %). Od vseh teh naštetih simptomov je največkrat prisotna bolečina (54 %) kot najpogostejši simptom v paliativni oskrbi. Predvsem se za lajšanje simptomov v zdravstveni negi uporabljajo farmakološki načini, kot so opioidi, in sicer v 72 %. Pretežno se uporabljajo tudi nefarmakološki načini, kot so akupunktura, glasbena terapija in kot najbolj izražen pristop psihološka podpora (87 %).
Razprava: Ugotovili smo, da sta za kakovostno paliativno oskrbo ključna dobra komunikacija in sprotno izobraževanje, saj nove raziskave in smernice omogočajo nenehne napredke pri obravnavi bolnikov v paliativni oskrbi. Stopnja težavnosti simptomov vpliva na njihovo lajšanje in zdravljenje. Pri bolnikih z več diagnozami sta nujna celostni pristop in sodelovanje multidisciplinarnega tima za učinkovito oskrbo. Pogosto se spregleda pomen nefarmakoloških pristopov za lajšanje simptomov, ki bi jih bilo smiselno pogosteje uporabljati v kombinaciji s farmakološkimi metodami. Psihološka podpora pri oskrbi zagotavlja pomembno čustveno oporo bolnikom in njihovim družinam. Za uspešno izvajanje paliativne oskrbe pa zdravstveni delavci potrebujejo poglobljeno znanje, empatičen odnos in veliko strokovnih veščin.
Keywords: paliativna oskrba, zdravstveni delavci, lajšanje simptomov, komunikacija
Published in ReVIS: 06.02.2025; Views: 491; Downloads: 33
Full text (1,86 MB) |
10. SPREJEMANJE ODLOČITVE ZA PRENEHANJE MEDICINSKO NEUTEMELJENEGA ZDRAVLJENJAŽan Skočir, 2024, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Opustitev zdravljenja je pomembno etično in pravno vprašanje, zlasti kadar to ne prinaša več koristi za bolnika. Pri bolnikih s kroničnimi ali terminalnimi boleznimi je nadaljevanje invazivnega zdravljenja pogosto neupravičeno, saj poslabšuje kakovost življenja. Namen raziskave je analizirati standardizirane obrazce za sprejemanje odločitve o prenehanju medicinsko neutemeljenega zdravljenja na internistični prvi pomoči Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Cilj je raziskati pobudo za prenehanje zdravljenja, bolnikovo zmožnost odločanja oziroma vnaprejšnjo voljo ter analizirati diagnoze in predlagane opustitve zdravljenja.
Metode: Uporabljena sta kvantitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Raziskovalni vzorec obsega 747 standariziranih obrazcev internistične prve pomoči iz leta 2023. Zbrani podatki so bili računalniško obdelani in prikazani s programom Microsoft Excel.
Rezultati: V letu 2023 je bilo na IPP UKCLJ pregledanih 23.454 bolnikov, pri 747 je bil sklican konzilij o prenehanju zdravljenja. Največkrat je bila pobuda podana s strani zdravnikov (68,1 %). Več kot 62 % bolnikov ni bilo sposobnih odločanja, vnaprej izražena volja pa je bila redko prisotna (2,5 %). Najpogosteje je bila predlagana opustitev oživljanja in intubacije (99,7 %). V redkih primerih je bila predlagana odtegnitev zdravljenja, najpogosteje mehanske ventilacije (2 %). Glavna diagnoza za prenehanje zdravljenja je bila akutna respiratorna insuficienca (30 %), med pogostimi simptomi sta bili še nepokretnost in demenca.
Razprava: Prenehanje zdravljenja je bistven dejavnik za izboljšanje kakovosti oskrbe in učinkovito rabo virov v zdravstvu. Medicinsko neutemeljeno zdravljenje je tisto, ki nima znanstveno potrjenih koristi oziroma upravičenosti. Poleg kliničnih argumentov je prenehanje neučinkovitih postopkov pomembno tudi z etičnega in ekonomskega vidika, saj omogoča pravično razporeditev zdravstvenih virov.
Keywords: internistična prva pomoč, prenehanje zdravljenja, paliativna oskrba, evtanazija, opustitev zdravljenja
Published in ReVIS: 29.11.2024; Views: 525; Downloads: 48
Full text (894,59 KB) |
