1. Vpliv krize dobavnih verig na podjetje RADANOVIČ Brežice, d.o.o.Valentina Golob, 2024, not set Abstract: Avtomobilska industrija se zaradi hitrih tehnoloških sprememb neprestano spopada z različnimi izzivi. Kljub vsem izzivom pa je bilo leto 2020 zaznamovano kot ključno obdobje za avtomobilsko industrijo, saj se je ta nenadoma soočala z največjim in nepredvidljivim izzivom – pandemijo covida-19. Prvi izzivi, ki so se pojavili zaradi pandemije covida-19, so bili povezani s krizo dobavnih verig, ki predstavlja ključni element sodobnega globalnega gospodarstva.
V prvem delu diplomske naloge je predstavljen razvoj avtomobilske industrije, konkurenčnost avtomobilske industrije in dejavniki, vpliv in posledice krize leta 2008 na avtomobilsko industrijo, izzivi transporta in logistike ter avtomobilska industrija v prihodnosti.
V drugem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati raziskave, ki se osredotoča na vpliv pandemije covida-19 na družinsko podjetje RADANOVIČ Brežice, d. o. o. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo dveh intervjujev, ki sta bila izvedena na področju prodaje in marketinga. Vprašanja, postavljena v okviru intervjujev, so raziskovala poslovanje podjetja med krizo, izzive, s katerimi se je podjetje soočalo, ter prilagojeno marketinško strategijo v tem zahtevnem obdobju. Keywords: avtomobilska industrija, dobavne verige, transport in logistika, pandemija covida-19, vpliv krize. Published in ReVIS: 22.04.2024; Views: 576; Downloads: 26 Full text (1,01 MB) |
2. Priložnosti in omejitve meritokracije za celovit družbeni razvoj v kontekstu družbe znanja : doktorska disertacijaMaruša Gorišek, 2022, doctoral dissertation Abstract: V ospredju doktorske disertacije je koncept meritokracije oziroma njene vloge v modernih
družbah, ki jih opredeljujemo kot družbe znanja in družbe tveganja. Čeprav gre za enega
ključnih konceptov modernosti, je v zadnjem času tarča kritik in polemik o njeni koristi za
družbo. Pri tem se velikokrat zanemarja dejstvo, da meritokracija ne deluje kot edini družbeni
princip, temveč je vpeta v širše družbene, politične in kulturne okoliščine. V disertaciji želimo
opredeliti za družbo pozitivne priložnosti meritokracije ter njene omejitve.
V teoretičnem delu meritokracijo podrobneje opredelimo z vidika družb znanja in tveganja kot
koncept promocije znanja. V empiričnem delu ga nato obravnavamo na različnih družbenih
ravneh, pri čemer upoštevamo princip metodološke triangulacije. Prvi del obravnava
mednarodni nivo. Kvantitativna analiza sekundarnih virov na kombinaciji indikatorjev kaže, da
lahko med različnimi državami govorimo o različnem nivoju meritokracije, tako glede uporabe
meritokratskih kriterijev pri zaposlovanju kot z vidika kognitivne mobilizacije, odnosa do
znanosti ter vrednotne naravnanosti do meritokracije.
Drugi del se osredotoča na raven družbenih podsistemov. Na podlagi polstrukturiranih
intervjujev ugotavljamo, da je v različnih družbenih podsistemih razumevanje meritokratskih
principov različno. Ti sicer povsod veljajo za zaželen način delovanja, a se v praksi izvajajo v
različnem obsegu in na različne načine.
Tretji vidik se nanaša na vlogo znanosti in predvsem ekspertov v družbi, ki na ravni družbe
poosebljajo meritokratsko logiko. To vprašanje s kritično analizo diskurza in vsebinsko analizo
različnih primarnih in sekundarnih virov apliciramo na aktualno situacijo pandemije covida-19.
Ugotavljamo, da gre za kompleksna razmerja ne le med eksperti, politiko in javnostjo, ampak
vlogo igrajo tudi odnosi znotraj stroke.
Sklepamo, da ima meritokracija v sodobnih družbah določene izzive, predvsem povezane z
njeno vpetostjo v druge družbene procese, a ponuja tudi izjemne priložnosti glede promocije
znanja. To pa odpira zelo kompleksna vprašanja, povezana predvsem z vlogo znanosti v
sodobnih družbah ter izzivi postfaktičnih družb. Keywords: meritokracija, znanje, eksperti, družba tveganja, družba znanja, pandemija covida-19, doktorske disertacije Published in ReVIS: 09.10.2023; Views: 762; Downloads: 32 Full text (1,69 MB) |
3. Analiza vpliva pandemije Covid-19 na trg polimerov v gradbeništvuSašo Seljak, 2022, master's thesis Abstract: Vsaka kriza, ki se pojavi, je v nečem posebna. Pandemija covida-19, katero pravkar občutimo, je prav posebna zaradi svojega izvora, obsega in hitrosti, s katero se je začela širiti po celem svetu je razkrila je mnogo slabosti sodobne družbe. Napovedovanje kriz bo v prihodnjih letih in desetletjih zagotovo predstavljalo enega večjih izzivov za vse ekonomiste, predstavljalo bo bistven faktor zagotavljanja trajnosti ter zanesljivosti svetovnega gospodarstva.
V primeru primeru polimerov bo v prihodnjih letih potrebno stopiti še korak dalje v smeri nadomeščanja primarne surovine z različnimi reciklati. Po eni strani bi lahko zagotovili manjšo odvisnost od proizvajalcev polimerov, po drugi strani pa bi gospodarstvo usmerili k nizkoogljični in krožni preobrazbi. Keywords: Pandemija covida-19, kriza, polimeri, krožno gospodarstvo Published in ReVIS: 30.09.2022; Views: 1065; Downloads: 53 Full text (3,06 MB) |
4. Motivacija na delovnem mestu v času pandemije v proizvodnih podjetjihKaja Škabar, 2022, undergraduate thesis Abstract: V vsakem človeku se skriva razlog, zakaj dela. Ta razlog je motivacija, ki se lahko med posamezniki zelo razlikuje. Diplomsko delo obravnava motivacijo na delovnih mestih v času pandemije COVIDA-19. Zanimalo nas je, kako je pandemija COVIDA-19 vplivala na pomembnost različnih motivacijskih dejavnikov pri zaposlenih v komercialnih oddelkih proizvodnih podjetij. Ugotovili smo, da pandemija na motivacijo zaposlenih ni močno vplivala, saj zaposlene večinoma motivirajo isti dejavniki kot prej. Najpomembnejši motivacijski dejavnik še vedno ostaja plača. Ugotovili smo še, da je motiviranje zaposlenih naloga managerjev in da mora biti strategija nagrajevanja točno določena. Keywords: motivacija, motivacija na delovnem mestu, motivacijske teorije, motivacijski dejavniki, pandemija COVIDA-19, organizacije, zaposleni Published in ReVIS: 10.08.2022; Views: 1186; Downloads: 80 Full text (1,65 MB) |
5. |