Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Povezanost med čustveno inteligenco in delovno klimo znotraj javne uprave ter v nekaterih večjih slovenskih podjetjih
Zorica Zaklan, 2010

Abstract: Temeljni namen pisanja magistrske naloge je raziskati problem povezanosti čustvene inteligence in delovne klime na študiji primera iz javne uprave in gospodarstva. V ta namen sem povabila k sodelovanju v raziskavi (fokusna skupina) zaposlene v javni upravi in nekaterih večjih slovenskih podjetjih, kot so: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana ... V vsaki skupini je sodelovalo po 8 zaposlenih. Kot zaposleno v državni upravi me je predvsem zanimala povezanost med čustveno inteligenco vodilnih in delovno klimo. Spraševala sem se, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na delovno klimo, saj imamo vsi približno enake standarde zahtevnosti poslovanja znotraj državne uprave, a je delovna klima različna kot tudi sama učinkovitost znotraj posamezne organizacije v državni upravi. Zato sem to področje izpostavila kot temeljni raziskovalni problem. Kasneje me je zanimal še odgovor na vprašanje, kako je s povezanostjo čustvene inteligence in delovne klime znotraj podjetniškega sektorja. Do sedaj v bazah Cobissa nisem zasledila, da bi kdo analiziral povezanosti čustvene inteligence in delovne klime znotraj javne uprave in v podjetništvu. Zato sem se odločila, da to sama raziščem; še zlasti zato, ker smo priča različnim družbenim dogajanjem, ki so posledica dejanja čustveno neinteligentnih oseb. V pričujoči nalogi sem zastavila za obe raziskavi temeljni raziskovalni problem, in sicer v prvi raziskavi, kako čustvena inteligenca vpliva na delovno klimo v javni upravi ter v drugi, kako le-ta vpliva na delovno klimo v nekaterih večjih slovenskih podjetjih. Zanimala so me predvsem vprašanja zavedanja pomena čustvene inteligence na delovnem mestu in uravnotežena uporabnost njenih parametrov v praksi. Moj cilj je bil ponuditi aplikativne rešitve problema in odgovoriti na vprašanji: kako uravnovesiti čustva (nikakor jih ne zatirati) na delovnem mestu ter kako z visoko inteligentnim čustvenim obnašanjem priti do čim boljše delovne klime in posledično tudi do učinkovitejših rešitev v javni upravi kot tudi v podjetništvu. Zato sem s pomočjo analize dejavnikov, ki vplivajo na uravnovešena čustvena ravnanja, kot tudi s pomočjo izsledkov raziskav, prikazala probleme in ključne dejavnike za uravnoteženo uporabo čustvene inteligence za doseganje boljše delovne klime znotraj javne uprave kot tudi znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Obravnavano tematiko sem v pričujoči magistrski nalogi analizirala z raziskovalno metodo fokusna skupina, v kateri so sodelovali nekateri sodelavci znotraj javne uprave in posamezniki iz večjih slovenskih podjetij. Za raziskavo v magistrski nalogi sem uporabila raziskovalno metodo: fokusna skupina (kvalitativna metoda za raziskovanje in je ena od metod za zbiranje, analizo in interpretacijo podatkov). Iz odgovorov v fokusni skupini se je jasno potrdilo, da je čustvena inteligenca v direktni povezavi z delovno klimo in da si zaposleni v javnem sektorju želijo imeti za svojega vodjo čustveno in socialno inteligentno osebo, ki se zna empatično vživeti v probleme drugih ter je pozitivna oseba, ki jim je za vzgled. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten pogoj za uspešno poslovanje in doseganje zadanih ciljev vsake poslovne organizacije, zlasti za doseganje učinkovitosti v njej. Zanimalo me je tudi, kakšen je odnos med delovno klimo in čustveno inteligenco znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Zato sem izvedla kvalitativno raziskavo z zaposlenimi iz nekaterih večjih slovenskih podjetij: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana ... Rezultati so bili podobni, pa vendar v svoji specifičnosti v nekaterih segmentih različni od prvih. Na koncu sem rezultate ene raziskave primerjala z rezultati druge in potegnila vzporednice, oziroma ločnice. V sklepnem delu sem podala še predlog izboljšav kot aplikativno rešitev, pridobljeno na podlagi izsledkov teh dveh raziskav.
Found in: ključnih besedah
Keywords: javna uprava, gospodarstvo, čustvena inteligenca, amigdala, čustvena zrelost, socialna inteligenca, socialna zrelost, stres, empatija, socialni možgani, delovna klima, timsko delo, socialna vloga, fokusna skupina, paradigma
Published: 27.07.2021; Views: 383; Downloads: 30
.pdf Fulltext (877,55 KB)

2.
Sodobna paradigma medorganizacijskega obvladovanja logističnih procesov
Sašo Murtič, 2012

Abstract: Medorganizacijsko obvladovanje logističnih procesov v transportu je kompleksna in zahtevna naloga, ki od udeležencev v procesu izvajanja logističnih postopkov transporta zahteva specifična znanja, sposobnosti ter poslovne spretnosti. Obseg in vrsta logističnih procesov, vezanih na transportno dejavnost, je tako širok in zahteven, da smo se v nalogi omejili le na obravnavo logističnih procesov v cestnem transportu in vanj vključili organizacijo transporta, povezano s špedicijo in dejavnostmi, ki so nujne za izvedbo transporta. Delno in le teoretično smo se naslonili na dejavnosti skladišča, postopke nakladanja, prekladanja tovora, zavarovanja tovora ter nekatere druge ožje vrste logističnih procesov, ki so vezani za transport. Vsi ti postopki imajo časovno in prostorsko dimenzijo in zahtevajo sposobnost organizirati delo, poznavanje medorganizacijskih postopkov in povezav, poznavanje in obvladovanje tujih jezikov, domače in tuje kulture ter poslovnih običajev, poznavanje pravnih in drugih predpisov ter vrste drugih spretnosti, potrebnih za uspešno medorganizacijsko obvladovanje logističnih procesov. Gre za logistične aktivnosti, ki tvorijo skupek natančno načrtovanih, med seboj koordiniranih, reguliranih in kontroliranih storitvenih aktivnosti, ki povezujejo vse postopke transporta, od pošiljatelja tovora do prejemnika tovora, z že vnaprej določenim ciljem, da se logistične procese opravi z minimalnimi vloženimi sredstvi ter da se z minimalnim potencialom maksimalno zadovoljijo zahteve naročnika. Podatke za preverjanje, analiziranje in pridobivanje odgovorov na vprašanja, povezana s transportom, smo z neposrednimi stiki in anketno raziskavo pridobili pri podjetjih, gospodarskih družbah in posameznikih (transportnih organizacijah), ki jim je transport osnovna dejavnost. Znanstvena, strokovna in druga razpoložljiva literatura je bila v pomoč za pripravo anketnega vprašalnika. Naša naloga je bila ugotoviti, ali v Sloveniji obstaja enoten model medorganizacijskega obvladovanja logističnih procesov v transportni dejavnosti. Žal so pridobljeni podatki dali relevantne dokaze, da transportne organizacije v Sloveniji nimajo izdelanega modela enotnega obvladovanja logističnih procesov. Zato smo z raziskavo in pregledom znanstvene literature, s pregledom dostopnega gradiva podjetij, gospodarskih družb in posameznikov, ki se ukvarjajo z organizacijo transporta in izvajanjem logističnih procesov, s pregledom predpisov in posameznih pogodb ter z anketno raziskavo poskušali dognati stanje medorganizacijskega obvladovanja logističnih procesov in na podlagi tega poiskati možnosti za pripravo ustreznega modela, ki bi transportne organizacije povezal in omogočil enotno medorganizacijsko obvladovanje logističnih procesov. Za ugotavljanje dejanskega stanja in preverjanje ustreznosti pridobljenih podatkov smo postavili šest hipotez, ki so bile podlaga za pripravo anketnih vprašanj. Pripravljen anketni vprašalnik smo po elektronski in klasični pošti pošiljali transportnim organizacijam (podjetjem, gospodarskim družbam in posameznikom), ki jim je transport osnovna dejavnost. Odgovore smo prejemali enako. Število prejetih izpolnjenih anketnih vprašalnikov je bilo zadostno za analizo in preučitev organizacijskega stanja v transportu. Iz pridobljenega gradiva ter kvantitativne, faktorske in regresijske analize smo spoznali , da so bile hipoteze pravilno postavljene, rezultati raziskave pa so potrdili našo predpostavko, da v Sloveniji ne obstaja ustrezen model medorganizacijskega obvladovanja logističnih procesov v transportu. Ugotovili smo, da je pri transportu ljudi in njihove prtljage stanje povsem drugačno, saj država prek gospodarske zbornice razpiše koncesije za šolske in redne potniške linije in jih razdeli prevoznikom po ustreznem ključu ali po izpolnjevanju zahtevanih kriterijev. Določen je postopek izvedbe transporta potnikov in dosežena cena za opravljeno storitev, kar za transport blaga ni mogoče uporabiti, saj je transport blaga prepuščen trgu ponudbe in povpraševanja. Ugotovitve v raziskovalnem procesu so bile podlaga za iskanje novih gradnikov in pripravo sodobne paradigme, ki bi omogočila izdelavo ustreznega modela. Ocenjujemo, da bi bilo splošno sprejet in potrjen model mogoče ponuditi vsem udeležencem v transportu v obliki predpisa, ustrezne edukacije ali kot model uspešne transportne prakse. Država bi lahko prek gospodarske in obrtne zbornice zagotovila enake možnosti medorganizacijskega obvladovanja logističnih procesov v transportu in v ta namen pripravila lokacijsko podlago za izvajanje logistične dejavnosti. Država to lahko naredi z državnim prostorskim načrtom, s katerim bi v prostor (podobno kot Luka Koper) umestila logistične centre, ki bi omogočili obvladovanje logističnih procesov in zagotovili vsaj približno enake možnosti vsem udeležencem v transportni dejavnosti. Slovenija bi lahko delovala kot enotna logistična platforma, kar ji nedvomno omogoča njena geografska in prostorska umeščenost. Ugotovitev neurejenega stanja je ustrezna podlaga za reorganizacijo in porazdelitev transportnega območja ter za ustanovitev organizacije ali združenja, ki bi skrbelo za enotno medorganizacijsko obvladovanje logističnih procesov. Statistična, faktorska in regresijska analiza pridobljenih podatkov so dale dovolj podlage in argumentov za pripravo nove paradigme, ki bi rabila kot vodilo podjetjem, gospodarskim družbam in posameznikom v medorganizacijskem obvladovanju logističnih procesov. Model medorganizacijskega obvladovanja logističnih procesov je prispevek znanosti, ki bo poskušal vsaj delno urediti stanje na tem področju. Zavedamo se, da je to dolgotrajen in nenehno spreminjajoč se proces, vendar smo prepričani, da je skrajni čas, da vsaj modelno poskusimo pomagati udeležencem v transportu.
Found in: ključnih besedah
Keywords: medorganizacijsko povezovanje, obvladovanje logističnih procesov, logistika, model, človeški viri, medsebojna komunikacija, medsebojno zaupanje, paradigma
Published: 28.07.2021; Views: 408; Downloads: 24
.pdf Fulltext (3,30 MB)

3.
Model gradnikov učinkovitega usmerjanja dijakov z uporabo čustvene inteligence, teorije izbire, čuječnosti in kompetenc
Biljana Bahat Vovk, 2021

Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV): Raziskovalno vprašanje, ki smo ga izoblikovali na temelju različnih znanstvenih spoznanj, kot so čustvena inteligenca, čuječnost, teorija izbire in kompetence, proučujemo na podlagi dognanj, ki so vplivni gradniki modela učinkovitega usmerjanja dijakov z uporabo čustvene inteligence, čuječnosti, teorije izbire in učiteljevih kompetenc. Gradnike raziskujemo preko procesa samospoznavanja in samovrednotenja učiteljevega dela, kajti vsaka sprememba in vsak učni proces poteka po majhnih korakih spoznanj o sebi, miselnih procesih ter procesih sooblikovanja in soustvarjanja skupnega družbenega okolja in organizacij. Namen: Temeljni namen doktorske disertacije je izdelati izvirni model gradnikov učinkovitega usmerjanja dijakov z različno uporabo teorij in znanj s področja čustvene inteligence, teorije izbire, čuječnosti in kompetenc učitelja v Sloveniji ter tako identificirati gradnike izvirnega modela. V ta namen smo naredili sistematičen pregled domače in tuje strokovne literature s področja čustvene inteligence, teorije izbire, čuječnosti in kompetenc ter izvedli empirično raziskavo identificiranja gradnikov modela pri učinkovitem usmerjanju dijakov. Metode: Teoretični del naloge smo s pomočjo knjig, člankov in raziskav pripravili sistematično za raziskovalni del ter to povezali. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno raziskovalno paradigmo. Za zbiranje podatkov smo uporabili metodo anketiranja srednješolskih učiteljev v vseh statističnih regijah Slovenije. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili opisno, bivariantno in multivariantno statistiko. Za prikaz demografskih podatkov smo uporabili metodo opisne statistike: standardni odklon, minimalno in maksimalno vrednost, frekvence in odstotke. Primerjave med skupinami in pari spremenljivk smo opravili z bivariatno analizo (t-test, enosmerna analiza variance, izračun korelacij). Za konstruktno validacijo merjenih pojavov smo uporabili izračune faktorske analize. S pomočjo faktorske analize smo iz nabora večjega števila trditev ocenjenih s 5-stopenjsko ocenjevalno lestvico ekstrahirali faktorje z metodo Principal Axis Factoring (PAF) ter jih z metodo regresijskih koeficientov shranili kot nove spremenljivke. Zanesljivost teh smo preverili z izračunom Cronbachovega alfa koeficienta, za katerega velja, da naj bi znašal vsaj 0,7, da lahko mersko lestvico označimo kot zanesljivo. Za ugotavljanje vpliva neodvisnih spremenljivk na odvisno spremenljivko smo uporabili multiplo regresijsko analizo. Regresijo smo izvedli s pomočjo metode Enter, ki v regresijskem modelu ohrani vse neodvisne spremenljivke. Vrednost p < 0,05 je določala statistično pomembnost. Rezultati: V vzorec raziskave je bilo vključenih 1025 anketirancev. Anketiranje smo izvedli na vzorcu srednješolskih učiteljev, ki smo jih k sodelovanju povabili v letu 2020. Pretežni delež vzorca predstavljajo ženske (71,4 %), anketiranci so stari med 21 in 60 let (94 %), poučujejo na srednjih strokovnih šolah (70,9 %) in imajo univerzitetno izobrazbo (90,1 %). V vzorec smo zajeli učitelje, ki poučujejo na šolah v vseh slovenskih statističnih regijah. Ključni pojmi oz. paradigme, ki smo jih z vprašalnikom preverjali, so čustvena inteligentnost, čuječnost, teorija izbire in kompetence učiteljev. Vsi merjeni pojmi so izkazali visoko stopnjo zanesljivosti (Cronbach alfa > 0,9). V primeru čustvene inteligentnosti in čuječnosti smo potrdili enodimenzionalno strukturo pojma. Pri teoriji izbire smo dobili dva faktorja, ki smo ju poimenovali »teorija izbire in organizacijsko vedenje« ter »teorija izbire in družbena percepcija«. V primeru učiteljevih kompetenc smo na podlagi faktorske analize uvedli štiri nove spremenljivke, in sicer »kakovost strokovnega dela«, »kompetentno delo z dijaki«, »učni načrt kot vodilo strokovnega dela« ter »timski pristop za uspešno delo«. Vse spremenljivke smo za namene primerjalne analize izpeljali tako, da smo jih izračunali na podlagi povprečnih ocen posameznih trditev, ki padejo na posamezni faktor. Analizirali smo tudi, kolikšna je povezanost med razumevanjem posameznega pojma oz. paradigme ter ocenami različnih vidikov uporabe tega pojma v praksi. Rezultati so pokazali, da so vse povezave pozitivne ter glede na vrednost korelacijskega koeficienta zmerne jakosti. Vse hipoteze smo potrdili, saj je bil delež pojasnjene variance visok, kar kaže na to, da so ankentiranci izkazali tudi višjo stopnjo učinkovitosti usmerjanja dijakov, in sicer: čustvene inteligence 61,8 %, čuječnosti 41,6 %, teorije izbire 63,8 % ter učiteljeve kompetence 63,9 %. Organizacija: Pozitiven vpliv na izobraževalne organizacije je v današnjem času konstantnih sprememb zagotovo najbolj odvisen od pedagoškega kadra, ki ga premore tovrstna organizacija. V prvi vrsti so zaposleni tisti, ki morajo prevzemati odgovornost za svoje življenje, kajti le zadovoljen učitelj je dober učitelj. Pomembno si je postavljati meje, ob katerih ne izgubljamo duševne in telesne moči. Da bi to dosegali, moramo pri svojem delu ozavestiti različne pristope in teorije, kajti le to nam lahko II zagotavlja uspeh pri delu z dijaki, ki smo jim vzgled in motivatorji pri njihovem nadaljnjem razvoju. Uporabljati čustveno inteligenco pri vsakodnevnem delu in življenju pomeni zavedati se svojih čustev, z uporabo čuječnosti se umirjamo in zbistrimo duha, posledično smo sposobni boljšega odločanja in smo učinkovitejši, teorija izbire pa nam omogoča, da prevzemamo odgovornost za svoje počutje, ravnovesje ter da smo za to, ali bomo imeli kvalitetno življenje, odgovorni predvsem sami. Družba: Izsledki in ugotovitve raziskave ter izvirni model doktorske disertacije prispevajo k razumevanju, miselnosti današnjega izobraževalnega sistema, ki se zaveda pomembnosti učiteljevega dela v vlogi vodje oziroma usmerjevalca razreda. Pri vplivu na družbo smo v disertaciji večkrat izpostavili pomembnost znanja različnih pristopov in teorij, ki jih učitelji morajo poznati, saj lahko na ta način vrednotimo uspešnost posameznika v družbi. Vsak posameznik soustvarja organizacijo in družbo na način, ki je za njega sprejemljiv, in sicer na podlagi nekih miselnih procesov, kajti gre za procese čustvovanja, razmišljanja ter usmerjanja našega življenjskega kroga. Človekovo zavedanje samega sebe in njegova odgovornost do družbe je z vidika vizije moralne družbe pogoj za delovanje preobrazbe družbe. Originalnost: Prispevek doktorske disertacije k znanosti je utemeljitev modela gradnikov učinkovitega usmerjanja dijakov z uporabo čustvene inteligence, teorije izbire, čuječnosti in s kompetencami. V izvirnem modelu (slika 5.4) smo opredelili osnovne gradnike: čustveno inteligenco, čuječnost, teorijo izbire in kompetence učitelja, kjer smo jih s faktorsko analizo glede na rezultate razširili na 9 gradnikov, in sicer na teorijo izbire in organizacijsko vedenje, teorijo izbire in družbeno percepcijo, čuječnost, čustveno inteligenco ter kompetence, ki smo jih delili na pet gradnikov: kompetentnost strokovnega dela učiteljev, kompetentnost za motivacijsko usmerjanje dijakov, kompetentnost za strateško načrtovanje in izvajanje pedagoškega procesa, kompetentnost za svetovanje staršem in kompetentnost za vzpostavljanje timskih odnosov. Prispevek doktorske disertacije je v tem, da smo na področju čustvene inteligence, teorije izbire, čuječnosti in kompetenc pripravili aktualni pregled spoznanj iz dostopnih svetovnih znanstvenih virov. Razvili smo možnost povezave različnih teorij in vpliv le-teh na učinkovitost usmerjanja dijakov. Izoblikovali smo model povezav med čustveno inteligenco, teorijo izbire, čuječnostjo in kompetencami pri uspešnem delu učiteljev z dijaki. Z metodološkega vidika je glavni prispevek uporaba že znanih merskih instrumentov ter njihova povezava različnih, do sedaj še nepovezanih teorij ter njihov vpliv na usmerjanje dijakov. Osnovni cilj naloge smo dosegli. Vse konstrukte smo uspeli povezati med seboj z učiteljevim delom in s tem potrdili, da so vse naše spremenljivke pomembne za kvalitetno delo v razredu. Zasnovan model je univerzalen, kar nam daje možnost nadaljnjih raziskav v vzgojno-izobraževalnih ustanovah tako med učitelji kot med dijaki. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Podatke smo zbirali v času epidemije, kar tako za raziskovalca kot anketirance pomeni edinstveno situacijo. Soočali smo se s slabo odzivnostjo, saj so učitelji večino časa delali od doma. Predvidevamo lahko, da določene omejitve izhajajo tudi iz možnosti podajanja družbeno zaželenih odgovorov s strani učiteljev, saj smo raziskovana področja merili s samoocenjevalnim vprašalnikom. Nadaljnjo raziskavo bi lahko izvedli med dijaki v vseh slovenskih regijah, kjer bi pridobili mnenja o pedagoškem delu učitelja kot vplivu na dijakovo uspešnost, osebnostni razvoj, motivacijo in osebno rast v šolskem obdobju. Ravno tako bi lahko proučevali in naredili primerjalno študijo z osnovnošolskimi učitelji in učenci. Nadgradnja našega modela bi bila, da bi izvedli periodično raziskavo med srednješolskimi učitelji v vseh statističnih regijah Slovenije, in sicer po dveh letih izobraževanja in usposabljanja učiteljev na področjih, ki smo jih raziskovali.
Found in: ključnih besedah
Keywords: čustvena inteligenca, čuječnost, teorija izbire, učiteljeve kompetence, paradigma, model gradnikov, doktorske disertacije, usmerjanje dijakov
Published: 20.01.2022; Views: 276; Downloads: 47
.pdf Fulltext (2,62 MB)

Search done in 0 sec.
Back to top