Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: V diplomskem delu sta podrobneje predstavljena vidika podjetništvo in institucionalno varstvo. V kontekstu podjetništva je podrobneje izpostavljen ključni poslovni dokument – poslovni načrt. Gre za opredelitev ključnih strukturnih elementov, ki omogočajo zaznavanje trţnih priloţnosti, vključevanje bistvenih deleţnikov, pripravljenost na tveganje ter končno izpeljavo dejavnosti na trgu. Za ta namen je bil oblikovan poslovni načrt za konstituiranje novega Doma starejših v občini Slovenska Bistrica, največji nemestni občini v Sloveniji, ki doma ne premore, in tako poslovno posega na področje institucionalnega varstva starejših. Varstvo starejših v Sloveniji je danes v sodobni druţbi 21. stoletja povsem zastarelo in neprimerno. Od »hotelske« obravnave do prilagajanja starostnika sistemu varstva, namesto obratno, je stanje, ki postaja ob trendih daljšanja ţivljenjske dobe starostnikov in pojava številnih bolezenskih stanj, kot so depresija, demenca, osteoporoza, srčno-ţilne bolezni, vse bolj problematično in neprimerno za drţavo, ki je ţe sedem let v EU. Rezultati raziskave, ki je bila opravljena na primeru občine Slovenska Bistrica, so pokazali dve ključni ugotovitvi. Prvič, urejenost institucionalnega področja v občini postaja vse pomembnejša, čemur so zlasti pritrjevali mladi do 30 let. Drugič, dom starejših je investicija, ki jo bo treba v občini izpeljati in realizirati v čim krajšem času oz. v naslednjih treh letih. Kot tretje pa celotno sliko dopolnjuje splošno znano dejstvo, katerega posledic se vsi ključni druţbeni akterji, ljudje, drţava in njene pooblaščene institucije in sistem, ki je posledica njihovega delovanja, še ne zavedajo prav dobro, in sicer krhanje solidarnostnih vezi med mlajšo in starejšo generacijo, daljšanje ţivljenjske dobe in pojav novih bolezni, kar bo v prihodnje zahtevalo drugačno politiko, vodenje in obravnavo starejših v institucionalnem okviru ter jasno definiranje vlog mlajših pri vzdrţevanju medgeneracijske solidarnosti.
Keywords: podjetništvo, institucionalno varstvo, starejši, dom starejših, poslovni načrt
Published in ReVIS: 29.07.2021; Views: 2097; Downloads: 59
Full text (1022,32 KB)

Abstract: Akademskega podjetništva ni mogoče natančno ukalupiti, saj je pojav močno odvisen od družbenega oziroma kulturnega konteksta. Kljub temu pa je gotovo, da omenjeni koncept predstavlja vez med akademsko sfero in zunanjim okoljem, v okviru katere se prepletata tržni vidik, torej logika dobička, ter sama želja po prenosu znanja in ustvarjanju nove vrednosti, ki ni nujno le ekonomska. V različnih družbah postaja koncept akademskega podjetništva v povezavi z gospodarstvom in državo osrednje težišče teorije in prakse inovacij. Univerze so tako v preteklih desetletjih postale pomemben vir za nastanek visokotehnoloških podjetij, predvsem malih in srednje velikih, ki so najbolj ustrezna za proučevanje akademskega podjetništva, saj so razvila specifične karakteristike organizacijske kulture in prenosa znanja. Tovrstne karakteristike so se razvile predvsem na podlagi socialnega kapitala, ki ga lahko opredelimo kot ogrodje vozlišč, ki sestojijo iz posameznikov in organizacij ter povezav, na katere pomembno vplivajo norme, želje in odnos posameznikov oziroma organizacij (Adam et al. 2014). Pričujoča doktorska disertacija ugotavlja, ali je proces izmenjave znanja pogojen z upravljanjem pretoka informacij preko omrežij in povezav, ki so bogate s socialnim kapitalom, ki obenem tudi vpliva na izoblikovanje vzorcev organizacijske kulture podjetij. Tovrstni vzorci organizacijske kulture podjetjem omogočajo večjo sposobnost prenosa znanja iz akademske sfere v gospodarsko sfero (komercializacija znanja). Iz tega izhaja, da specifični vzorci organizacijske kulture podjetij omogočajo večjo inovacijsko sposobnost in konkurenčno prednost le-teh, saj predpostavljamo, da podjetja, kjer vzorci organizacijske kulture temeljijo na socialnem kapitalu, več sodelujejo z JRO in univerzami ter drugimi podjetji doma in v tujini, s tem pa pridobivajo ključno konkurenčno prednost. Namreč, kot je rekel Schumpeter (1939), vsaka inovacija oziroma ustvarjanje novih kombinacij znanja za podjetje pomeni večjo konkurenčno prednost v primerjavi z drugimi podjetji, ki se ukvarjajo s podobno dejavnostjo.
Keywords: akademsko podjetništvo, organizacijska kultura, prenos znanja, socialni kapital, visokotehnološka podjetja, inovativnost, disertacije
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1526; Downloads: 102
Full text (3,21 MB)

Abstract: V diplomski nalogi raziskujemo, črpamo znanje in informacije o vedno bolj zanimivi, zelo dinamični in drugačni vrsti ekonomije, ki jo imenujemo socialno podjetništvo. Skozi diplomsko nalogo se spoznamo s socialnim podjetništvom v Sloveniji in po svetu, predvsem pa se fokusiramo na še dve državi v Evropski Uniji, Belgijo in Veliki Britanijo. Raziščemo trg dela, zaposlitvene modele, spoznamo ranljive ciljne skupine in možnosti financiranja socialnih podjetij. Ob tem teoretično opredelimo pravne vidike delovanja socialnega podjetništva v Sloveniji. Empirični del diplomske naloge namenimo raziskovanju treh podjetij, katerim je skupno to, da se ukvarjajo z ranljivimi ciljnimi skupinami, znotraj svoje dejavnosti popravljajo kolesa in delujejo po načelih in vrednotah socialnega podjetništva. Skozi diplomsko nalogo ugotovimo, da vsa tri podjetja delujejo po zakonskih okvirjih, ki urejajo socialno podjetništvo v njihovi državi. Podjetja ponujajo različne modele usposabljanja in zaposlovanja, zaposlujejo in usposabljajo različne vrste ranljivih ciljnih skupin in se poslužujejo finančnih programov, ki jih nudi država. V raziskavi ugotovimo, da je udejstvovanje v lokalni družbi takih podjetij možno a vendar ne izključujemo dejstva, da jim za obstoj in širitev pomaga država s svojimi programi in podpornim okoljem in da je rast tovrstnih podjetij počasnejša.
Keywords: socialno podjetništvo, ranljive skupine, zakonodaja, financiranje, trg dela, usposabljanje, kolesarstvo, diplomske naloge
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1442; Downloads: 59
Full text (1,04 MB)

Abstract: Socialni kapital je koncept, ki poudarja pomen socialnih stikov med in v skupinah. Koncept socialnega kapitala prav tako poudarja, da socialna omrežja vodijo do povečane produktivnosti posameznikov, skupin in organizacij. To so izsledki širše opredelitve, da lahko posameznik razume pomen socialnega kapitala. Pa vendar, zakaj je danes to tako pomembno? Ob današnjem razvoju sociologije in psihologije v ospredje prihaja človek. Njegove sposobnosti, znanja in pripravljenost njihove delitve med sodelavce ter zagotavljanja ustreznega transferja/prenosa v podjetju. Seveda je za uspešen prenos znanj treba ustvariti takšno okolje, ki to dovoljuje. Podjetnik je oseba, ki mora ustvariti takšno okolje, kjer se razvijajo in oblikujejo sestavine socialnega kapitala, ki pozitivno vplivajo na uspešnost organizacije. Treba je preučiti pojem podjetništva, poznati podjetnika, ki organizacijo vodi, in seveda poznati dejavnike uspešnosti in vključiti socialni kapital v celotno sfero. Socialni kapital je gospodarska ideja, ki vključuje povezave med posamezniki in gospodarskimi subjekti, ki so ekonomsko zelo dragocene. Odnosi vodijo v stanje, da vsak čuti odgovornost in dolžnost, vključujejo pa tudi socialne mreže, ki vplivajo na stopnjo zaupanja in medsebojne pomoči. To je glavna tema magistrskega dela, kamor poleg teoretičnega dela spada tudi raziskava, v kateri smo ugotavljali pomen socialnega kapitala. Izsledki raziskave nam kažejo pomen socialnega kapitala in njegove učinke na uspešnost podjetja. Poleg poznavanja pomena vključenosti in implementacije socialnega kapitala v podjetje pa je treba poznati tudi načine, kako ga okrepiti.
Keywords: podjetništvo, socialni kapital, merjenje, vplivi, magistrske naloge
Published in ReVIS: 26.07.2021; Views: 1463; Downloads: 76
Full text (2,12 MB)

Abstract: Žensko podjetništvo je v Sloveniji vse bolj prisotno in vsakdanje. Ženske podjetnice srečujemo na vsakem koraku, le redko pa se sprašujemo, kako so podjetnice postale in s čim vse se morajo na svoji podjetniški poti srečevati. Naloga se osredotoča na ženske podjetnice na Goriškem, natančneje na motive, zaradi katerih se odločajo za podjetništvo, in na ovire, s katerimi se na svoji podjetniški poti srečujejo. Obravnavana regija je majhna in o vlogi podjetnic v njej v literaturi ni veliko zapisov. Sedem goriških podjetnic je odgovarjalo na vprašanja, ki so nas pripeljala do končnih ugotovitev. Na podjetniško pot jih večinoma vodi močna želja in tako je vstop v podjetništvo posledica zavestne odločitve. Čeprav podjetnice na samostojno pot včasih vodi tudi nuja zaradi brezposelnosti ali težav z zaposlitvijo, pa večina dobro ve, kaj si želi in se temu tudi popolnoma preda. Pri tem vztrajno premagujejo ovire, ki se vedno pojavljajo. Tako morajo uspešno usklajevati družinsko in podjetniško sfero, saj ženski delež v družinskem življenju še vedno ni enak moškemu. Družina je lahko včasih precej ovirajoč faktor, zaradi katerega ženski podjetnici zmanjka energije za podjetništvo, kar ima lahko negativne posledice. Pomembno je, da jo družina razume in podpira ter ji tudi pomaga, predvsem je tu pomembna partnerjeva vloga. Ženske podjetnice pogrešajo tudi večjo spodbudo države in okolja, v katerem živijo, ter možnost organiziranega povezovanja. Prav to pomanjkanje spodbude in podpore je ena izmed ovir, saj morajo tako same iskati rešitve in priložnosti, ki jih s skupno organizacijo mogoče ne bi bilo treba, vedno znova pa se spopadajo tudi s finančnimi težavami. Kljub vsemu pa so ženske podjetnice s svojo odločitvijo zelo zadovoljne in svoje odločitve ne obžalujejo.
Keywords: žensko podjetništvo, Goriška, motivi za podjetništvo, ovire v podjetništvu, ženska podjetnica
Published in ReVIS: 26.07.2021; Views: 1796; Downloads: 68
Full text (404,94 KB)