51. Izvršilni naslovi v upravnem postopkuEva Krapež, 2020 Abstract: Z izvršbo se prisilno izvrši upnikova terjatev. Izvršilni postopek se lahko začne le na podlagi primernega izvršilnega naslova. Izvršilne naslove v upravnem postopku temeljno opredeljuje Zakon o splošnem upravnem postopku,preostale izvršilne naslove pa določajo še Zakon o upravnem sporu, Zakon o izvršbi in zavarovanju ter Zakon o davčnem postopku. Diplomsko delo je pretežno nastalo na podlagi deskriptivne metode in v manjši meri na podlagi induktivno-deduktivnega pristopa ter analize in interpretacije. Namen diplomskega dela je bil zajeti izvršilne naslove, ki so uzakonjeni, ter preučiti lastnosti izvršb, ki jih pozna upravni postopek. Opredeljeni so udeleženci izvršilnega postopka in njihova vloga v njem. Delo zajema pojme izvršljivost, dokončnost in pravnomočnost. Opredeljena je konstitucija izvršilnega postopka v zvezi z naravo pravnih aktov in organi, ki izvršbo opravijo. Predstavljena je problematika izvršilnih naslovov. Diplomsko delo zajema kompleksne strukture izvršilnih naslovov v upravnem postopku, zato je delo uporabno za celosten in hiter pregled postopka ter najpomembnejših stališč sodne prakse. Na določenih predelih opozarja tudi na tista področja, ki so bila bodisi spremenjena bodisi bi bila potrebna dopolnitev ali ponovnih sprememb. Delo zajema relevantne predpise in novejšo ali pomembnejšo sodno prakso.
Found in: ključnih besedah
Keywords: izvršilni naslovi, izvršbe, upravni postopki, sodna praksa
Published: 31.12.2020; Views: 1897; Downloads: 133
 Fulltext (684,65 KB) |
52. |
53. Evropsko sodišče v Luksemburgu (pristojnost, delo in problemi)Martina Fakin, 2020 Abstract: Evropsko sodišče v Luksemburgu (pogosteje poimenovano z nazivom Sodišče Evropske unije) je bilo ustanovljeno leta 1952. Opravlja naloge v sklopu sodne prakse ter skrbi za enotno razlago in uporabo prava Evropske unije v državah članicah. Magistrsko delo z uporabo deskriptivne, zgodovinske, analitične in induktivne metode predstavlja pregledno in strnjeno analizo Sodišča Evropske unije in njegovega delovanja s poudarkom na pomenu, ki ga imajo odločitve le-tega na razvoj pravnega reda Evropske unije. V magistrskem delu so sprva opisani nastanek in sestava Sodišča Evropske unije ter njegove pristojnosti. Po opisu postopkov pred Sodiščem Evropske unije so izpostavljene pomembnejše zadeve iz sodne prakse z analizo le-teh. Ugotovljeno je bilo, da je sodna praksa Sodišča Evropske unije soustvarjala pravo Evropske unije in da je veliko odločitev ustvarilo pomembne posledice za življenje evropskih državljanov. Nato se magistrsko delo posveča vlogi Sodišča Evropske unije na področju varstva človekovih pravic. Sodišče Evropske unije se je sprva otepalo pristojnosti odločanja na tem področju, kasneje pa je veliko pripomoglo k temu, da je danes varovanje človekovih pravic v Evropski uniji osrednjega pomena. Na koncu magistrskega dela nastopi analiza učinkovitosti sodnega varstva za posameznike na primeru dopustnosti ničnostne tožbe. Analiza se osredotoča na primerjavo dopustnosti ničnostne tožbe pred sprejetjem in po sprejetju Lizbonske pogodbe z ugotovitvijo, da je dostop do Sodišča Evropske unije za posameznike tudi po uvedbi sprememb iz Lizbonske pogodbe omejen zaradi strogega pogoja posamičnega nanašanja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Sodišče Evropske unije, Evropska unija, sodna praksa Sodišča- Evropske unije, varovanje človekovih pravic, ničnostna tožba
Published: 09.03.2021; Views: 1845; Downloads: 219
Fulltext (665,99 KB) |
54. Trpinčenje v slovenski pravni ureditvi primerjalno z drugimi državami članicami EUPrimož Pevec, 2020 Abstract: Vse hujša konkurenca v zaostrenih tržnih pogojih, ki je odraz današnje globalno, potrošniško, kompetitivno usmerjene družbe, v delovno okolje različnih organizacij, še izraziteje vnaša tekmovalnost in posledično nasilno vedenje med zaposlenimi. V takih okoljih in razmerah se znižuje nivo varnosti zaposlitve posameznikov, obstoj njihovih delovnih mest ni več samoumeven in zato postajajo ranljivejši. Ob upoštevanju tržnih zakonitosti delo predstavlja vedno večjo vrednoto, zahtevo in pričakovanja s strani delodajalcev, delavci so deležni vse večjih groženj z odpuščanjem, ustvarjajo se pogoji, da zaposleni začnejo izvajati psihično nasilje nad sodelavci, s strani katerih se zaradi njihovega boljšega znanja, veščin in sposobnosti, počutijo ogrožene. Delovno okolje, zaradi hitrega tempa in načina življenja v današnjem času, predstavlja prostor, v katerem zaposleni posameznik preživi večino svojega aktivnega življenja, zato bi to okolje moralo predstavljati varno sredino, znotraj katere bi mu bilo omogočeno razvijati svoje talente in potenciale, vendar žal temu vedno ni tako. V tem pogledu tudi Slovenija ni izjema, vse bolj razširjeni pojavi trpinčenja na delovnem mestu predstavljajo resno grožnjo posameznikom, organizacijam in celotni družbi. Država na normativni ravni posameznikom zagotavlja prepoved kršitve trpinčenja in zagotavljanja dostojanstva na delovnem mestu in v zvezi s tem delodajalcem nalaga določene obveznosti glede zagotavljanja primernega delovnega okolja in ukrepov za njegovo zagotavljanje. V ta namen morajo delodajalci oblikovati in sprejeti ustrezne politike za preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu, se opredeliti do nastalih pojavov, jih obsoditi kot nesprejemljive in poskrbeti za ustrezno sankcioniranje povzročiteljev.
Found in: ključnih besedah
Keywords: mobing, konflikt, sodna praksa, pravna ureditev, trpinčenje na delovnem mestu, EU, Evropska unija
Published: 22.04.2021; Views: 1483; Downloads: 165
Fulltext (1,19 MB) |
55. Prosta presoja v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove praviceTine Jurič Klander, 2020 Found in: ključnih besedah
Keywords: prosta presoja, sodna praksa, načelo subsidiarnosti, Evropska unija, sodišča, mediji, svoboda, pluralizem, človekove pravice, restrikcije, disertacije
Published: 15.06.2021; Views: 1359; Downloads: 137
Fulltext (2,50 MB) |
56. Vloga Meddržavnega sodišča v Haagu pri reševanju ozemeljskih sporov med državamiKristina Jamnik, 2021 Abstract: Z ustanovitvijo OZN je bilo vzpostavljeno Meddrţavno sodišče kot eden izmed poglavitnih organov te takrat nove organizacije. Njegova glavna vloga je, da v skladu z mednarodnim pravom rešuje pravne spore med drţavami in podaja svetovalna mnenja. Vsekakor vloga Sodišča ni politično oroţje drţav, temveč gre za uporabo enega izmed številnih in dispozitivnih moţnosti mirnega reševanja mednarodnih sporov. V diplomski nalogi je bilo najprej pomembno z zgodovinskim razvojem razloţiti nastanek Meddrţavnega sodišča, njegovo organizacijo, sistematizacijo in pristojnosti. Na podlagi omenjenega smo lahko umestili ugled, ki ga uţiva Meddrţavno sodišče glede reševanja ozemeljskih sporov med drţavami. Z opisanim postopkom reševanja mednarodnih sporov pred Sodiščem pa smo opredelili, s čim vse Sodišče zagotavlja svoj ugled v mednarodnem prostoru, kako rešuje mednarodne spore. Konkretneje smo se posvetili reševanju ozemeljskih sporov, ki lahko nastanejo iz več razlogov, kot so okupacija, odcepitev ipd.; ti so lahko poglobljeni s političnimi ali pravnimi dejavniki, kot so geografski, zgodovinski ali drugi razlogi. Vse pogosteje so ozadja ozemeljskih sporov interesi drţav do potencialnih naravnih virov na določenem teritoriju ali pa kršitev ozemeljske celovitosti drţav. Izbira reševanja ozemeljskega spora pred Meddrţavnim sodiščem je dobra in premišljena izbira drţav, saj ima Sodišče vzpostavljeno dolgoletno sodno prakso, sam postopek zagotavlja nevtralnost, enakopravnost strank, kontradiktornost, proţnost pri dokazovanju. Meddrţavno sodišče izvaja ukrepe, ki so nujni za zavarovanje pravic drţav med postopkom, z izdajo sodbe pa je spor končan, kar zagotavlja stabilnost in omogoča vzpostavitev in vzdrţevanje mednarodnega miru in varnosti
Found in: ključnih besedah
Keywords: meddržavno sodišče v Haagu, spor, ozemeljski spor, mirno reševanje sporov, sodna praksa Meddržavnega sodišča
Published: 27.07.2021; Views: 920; Downloads: 67
Fulltext (1001,86 KB) |
57. Mednarodni rezidualni mehanizem za kazenski sodiščiEma Gaber, 2021 Abstract: Po obdobju, poznanem po ustanavljanju številnih različnih ad hoc mednarodnih kazenskih sodišč in tribunalov, smo sedaj priča novemu obdobju, v katerem ta sodišča postopoma zapirajo svoja vrata. Čeprav so uspešno opravljala svoje delo, nekaterim izmed njih v predvidenem roku trajanja vseeno ni uspelo opraviti vsega, kar jim je bilo zadano. Sčasoma so postala prevelika in stroškovno prevelik zalogaj za količino dela, ki jim je ostala. To je vodilo do oblikovanja in ustanavljanja novih, posebnih institucij, zadolţenih, da kot nasledniki teh sodišč dokončajo njihovo delo. Eno izmed prvih tovrstnih institucij predstavlja Mednarodni rezidualni mehanizem za kazenski sodišči, ki ga splošno sprejeto skrajšano poimenujemo Mehanizem. Leta 2010 je bil kot majhna, začasna in učinkovita institucija ustanovljen, da izvršuje temeljne funkcije Mednarodnih kazenskih sodišč za Jugoslavijo in Ruando. Zasnova, organizacija in delovanje Mehanizma, kljub nekaterim razlikam, namenjenim zagotavljanju Mehanizma kot majhne in učinkovite strukture, izraţajo očiten namen zagotavljanja kontinuitete njegovih dveh predhodnic. Kljub temu, da je Mehanizem produkt natančnega načrtovanja, njegovi snovalci nekaterih zadev niso uredili ali celo niso mogli predvideti. Neurejeno je ostalo vprašanje teţe, ki naj jo Mehanizem pripisuje sodni praksi in precedensom svojih dveh predhodnic, kar je bistvenega pomena za zagotavljanje kontinuitete in ohranjanje njune zapuščine. Mehanizmu je bilo prepuščeno, da se sam opredeli glede vprašanja, kolikšen pomen bi moral oziroma bo pripisoval praksi in precedensom teh dveh sodišč. Drugo, tisto nepredvidljivo zadevo pa je predstavljala aretacija sodnika Akaya, ki je kot sodnik Mehanizma uţival diplomatsko imuniteto, kar je močno vplivalo na Mehanizem in mednarodno kazensko sodstvo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: mehanizem, Mednarodni kazenski sodišči, kontinuiteta, sodna praksa, diplomatska imuniteta
Published: 05.01.2022; Views: 937; Downloads: 60
Fulltext (1,37 MB) |
58. Dileme in perspektive prekrškovnega prava pri izvajanju policijskih nalog od leta 2005 daljeTomaž Pahulje, 2021 Abstract: Prekrškovno pravo je z uveljavitvijo ZP-1 v letu 2005 postalo nova paradigma pri vodenju in odločanju v tovrstnih postopkih. Upravni in drugi državni organi ter nosilci javnih pooblastil so postali prekrškovni organi in so v okviru svojih pristojnosti odločali o prekrških v hitrem postopku. Petnajst let implementacije določb ZP-1 je zaznamovalo več perspektiv, ki so posredno in neposredno vplivale na prekrškovni postopek. V magistrskem delu bomo preučevali dve perspektivi, ki sta po našem mnenju imeli vpliv predvsem na hitri prekrškovni postopek. Prva perspektiva se nanaša spremembe normativne ureditve določb ZP-1, ki jih je bilo v petnajstih letih kar deset. Preučevanje teh sprememb bomo analizirali z vidika vpliva normativne zakonodaje ZP-1 na postopke o prekršku z vidika pravic procesnih udeležencev (kršiteljev). V drugi perspektivi pa bo preučevanje osredotočeno na vpliv sodne prakse ESČP in slovenskih sodišč na normativno ureditev. Skozi posamezne primere sodne prakse bomo ugotavljali in ocenjevali korelacijo med sodno prakso in njen vpliv na določbe ZP-1. Na podlagi obiska Sodišča okrožja v Viechtachu in policijske postaje bo s primerjalno pravnega vidika opravljena primerjava obravnave prekrškov v Nemčiji (Bavarski model). S kvantificiranim (številčnim) prikazom bo predstavljen pregled prekrškovnih postopkov v policiji od 2005 do 2015 in ločeno po letu 2015. V zaključnih ugotovitvah bo opravljena verifikacija izpostavljene hipoteze, prispevek k znanosti oziroma stroki ter aplikativna vrednost magistrskega dela.
Found in: ključnih besedah
Keywords: prekrškovni postopek, prekrškovno pravo, prekrškovni organi, policija, sodna praksa, spoštovanje človekovih pravic
Published: 04.02.2022; Views: 848; Downloads: 82
Fulltext (1,89 MB) |
59. Učinkovitost strnjenega tečaja čuječnosti MBSR v spletni oblikiEmil Karajić, 2021 Abstract: Namen: Kultiviranje čuječnosti v vsakdanjem življenju prinaša mnogo pozitivnih učinkov na področju psihičnega blagostanja in kvalitete življenja. Nekateri avtorji zagovarjajo, da je čuječnost lahko prva obrambna linija na področju duševnega zdravja splošne populacije. Obstaja veliko različnih pristopov poučevanja čuječnosti. Eden učinkovitejših in najbolj raziskanih je na čuječnosti temelječ tečaj za soočanje s stresom – MBSR. Sama časovna in praktična zahtevnost tečaja MBSR pa lahko marsikaterega potencialnega uporabnika odvrne. Tako se v magistrskem delu sprašujemo, ali je lahko strnjen tečaj čuječnosti v spletni izvedbi še učinkovit za splošno neklinično populacijo? Metoda: MBSR smo zreducirali na dve intenzivni srečanji, ki smo ju preko spletne platforme Zoom izvedli na vzorcu študentov tretjega letnika Psiho-socialne pomoči na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici. S kvalitativno raziskovalno metodo smo s polstrukturiranim intervjujem (takoj po tečaju in dva meseca po tečaju) skušali oceniti učinkovitost tečaja tako, da smo 12 udeležencev spraševali po zaznanih praktičnih koristih osebne prakse čuječnosti, po izkušnjah s planiranjem le-te ter po njihovi izkušnji tečaja preko spleta. Rezultati: Večina udeležencev je uspela razviti osebno prakso čuječnosti in jo tudi vzdrževati dva meseca po tečaju. Prav tako večina udeležencev zaznava pozitivne učinke osebne prakse čuječnosti. Udeleženci spletno izvedbo v večini ocenjujejo kot primerno, nekateri jo celo preferirajo zaradi občutka varnosti. Zaključek: Ugotavljamo, da je strnjen in modificiran tečaj čuječnosti za soočanje s stresom v spletni izvedbi lahko učinkovit za posameznike, ki osebno prakso čuječnosti ocenjujejo kot koristno, se ne soočajo s klinično motnjo in jih v osebnem življenju ne doletijo nepredvidljivi izredno stresni dogodki, preden se osebna praksa čuječnosti ne utrdi. Ugotovitev zaradi metodoloških omejitev ne moremo posploševati, lahko pa služijo kot kompas za nadaljnje raziskovanje.
Found in: ključnih besedah
Keywords: čuječnost, MBSR, spletne intervencije, osebna praksa čuječnosti, koristi, magistrske naloge
Published: 05.05.2022; Views: 913; Downloads: 156
Fulltext (1,20 MB) |
60. Državljanstvo Evropske unije v novejši sodni praksi Sodišča Evropske unijeTadeja Belcl, 2021 Abstract: Državljanstvo Evropske unije, ki je bilo institucionalizirano z Maastrichtsko pogodbo, nadgrajuje nacionalno državljanstvo. Vsak državljan države članice je torej hkrati državljan Evropske unije. Iz tega koncepta izhajajo različne pravice in dolžnosti, ki jih moramo spoštovati tako državljani Unije kot njene države članice. Za pravno ureditev državljanstva Evropske unije sta pomembni primarna in sekundarna zakonodaja Evropske unije. To diplomsko delo pa ne spregleda obsežne sodne prakse Sodišča Evropske unije, na podlagi katere se je koncept državljanstva Evropske unije od uvedbe spreminjal in dopolnjeval praviloma v okviru postopka predhodnega odločanja. Na odločitve Sodišča Evropske unije in s tem na oblikovanje njegove sodne prakse ima po tem, ko je postala decembra 2009 pravno zavezujoča, pomemben vpliv tudi Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Državljanstvo Evropske unije in pravice, ki izhajajo iz tega koncepta, nam omogočajo boljše in kakovostnejše življenje tako poklicno kot zasebno, ne glede na to, ali smo v domači državi ali državi gostiteljici.
Found in: ključnih besedah
Keywords: državljanstvo Evropske unije, Sodišče Evropske unije, sodna praksa, zakonodaja Evropske unije, pravice
Published: 04.07.2022; Views: 721; Downloads: 60
Fulltext (763,62 KB) |
