11. Hitri prekrškovni postopekMatija Šafarić, 2016 Abstract: Po osamosvojitvi Republike Slovenije je mlada država potrebovala novo zakonodajo, ki bi bila sodobnejša in učinkovitejša. Eno večjih sprememb na pravnem področju je doživela prekrškovna zakonodaja, ko je bil sprejet nov sistemski zakon - Zakon o prekrških (ZP-1), ki je celovito prenovil področje prekrškov. ZP-1 je uvedel nove postopke odločanja o prekršku, nove institute in nove organe, ki odločajo v postopku o prekršku. Ena izmed značilnosti, ki jih je uvedel ZP-1 je t.i. hitri prekrškovni postopek, ki ga vodijo prekrškovni organi. Tak postopek naj bi bil predvsem hiter, enostaven in učinkovit. Že takoj po sprejemu ZP-1 so se pokazale določene težave, tako pri izvajanju zakona, kot tudi njegovem tolmačenju, zato je bil ZP-1 od sprejema že (pre)večkrat spremenjen. Zaradi njegovega pogostega spreminjanja je prekrškovni postopek postal prezapleten in nejasen, tako za tiste, ki ga izvajajo, kot tudi za kršitelje. Namen magistrske naloge je pripraviti pregled materialnopravne in procesnopravne ureditve hitrega prekrškovnega postopka in skozi pregled ureditve podati kritiko hitrega prekrškovnega postopka ter kritiko prekrškovne zakonodaje z vidika uporabe v policiji. Kritična analiza normativne ureditve je narejena v luči policijskega dela in izhaja iz predpostavke, da pri prenovi prekrškovne zakonodaje niso bila upoštevana vsa pravna načela.
Found in: ključnih besedah
Keywords: prekrški, prekrškovni postopek, policija, policijski postopki, pravna načela, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Published: 17.08.2018; Views: 3636; Downloads: 329
 Fulltext (1,10 MB) |
12. |
13. Dileme in perspektive prekrškovnega prava pri izvajanju policijskih nalog od leta 2005 daljeTomaž Pahulje, 2021 Abstract: Prekrškovno pravo je z uveljavitvijo ZP-1 v letu 2005 postalo nova paradigma pri vodenju in odločanju v tovrstnih postopkih. Upravni in drugi državni organi ter nosilci javnih pooblastil so postali prekrškovni organi in so v okviru svojih pristojnosti odločali o prekrških v hitrem postopku. Petnajst let implementacije določb ZP-1 je zaznamovalo več perspektiv, ki so posredno in neposredno vplivale na prekrškovni postopek. V magistrskem delu bomo preučevali dve perspektivi, ki sta po našem mnenju imeli vpliv predvsem na hitri prekrškovni postopek. Prva perspektiva se nanaša spremembe normativne ureditve določb ZP-1, ki jih je bilo v petnajstih letih kar deset. Preučevanje teh sprememb bomo analizirali z vidika vpliva normativne zakonodaje ZP-1 na postopke o prekršku z vidika pravic procesnih udeležencev (kršiteljev). V drugi perspektivi pa bo preučevanje osredotočeno na vpliv sodne prakse ESČP in slovenskih sodišč na normativno ureditev. Skozi posamezne primere sodne prakse bomo ugotavljali in ocenjevali korelacijo med sodno prakso in njen vpliv na določbe ZP-1. Na podlagi obiska Sodišča okrožja v Viechtachu in policijske postaje bo s primerjalno pravnega vidika opravljena primerjava obravnave prekrškov v Nemčiji (Bavarski model). S kvantificiranim (številčnim) prikazom bo predstavljen pregled prekrškovnih postopkov v policiji od 2005 do 2015 in ločeno po letu 2015. V zaključnih ugotovitvah bo opravljena verifikacija izpostavljene hipoteze, prispevek k znanosti oziroma stroki ter aplikativna vrednost magistrskega dela.
Found in: ključnih besedah
Keywords: prekrškovni postopek, prekrškovno pravo, prekrškovni organi, policija, sodna praksa, spoštovanje človekovih pravic
Published: 04.02.2022; Views: 848; Downloads: 82
Fulltext (1,89 MB) |
14. Privilegij zoper samoobtožbo v kazenskem in prekrškovnem postopkuKlara Podnar, 2022 Abstract: V delu obravnavamo procesno jamstvo privilegij zoper samoobtožbo z vidika kazenskega in prekrškovnega postopka. Ugotavljamo, ali sta vsebina in obseg privilegija v obeh postopkih enaka in v kakšnem odnosu sta oba postopka z ustavno zagotovljenim privilegijem iz 29. člena Ustave Republike Slovenije. Naš namen je bil ugotoviti položaj in vsebino privilegija zoper samoobtožbo v kazenskem in prekrškovnem postopku ter ju med postopkoma primerjati. Glavni cilj magistrskega dela pa je predvsem jasno podana vsebina privilegija zoper samoobtožbo v obeh obravnavanih postopkih. Pri raziskovanju smo si pomagali z uporabo več metod, med njimi s študijem strokovne literature, z uporabo analitične in normativne metode, s pregledom sodne prakse na področju privilegija zoper samoobtožbo ter s sociološko metodo strukturiranega intervjuja. Ugotovili smo, da je privilegij zoper samoobtožbo pravica osebe tako v kazenskem kot v prekrškovnem postopku, pri čemer razlik v vsebini privilegija med postopkoma ni. Za oba postopka namreč velja uporaba 29. člena Ustave Republike Slovenije in neposredna uporaba 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, ki skladno z načeli poštenega postopka vključuje tudi privilegij zoper samoobtožbo. Ugotovili smo, da je obseg varstva privilegija v nekaterih primerih hitrega prekrškovnega postopka nižji, vendar je to po mnenju Ustavnega sodišča Republike Slovenije ustrezno glede na težo kršitev v hitrem postopku. Z našim delom smo k znanosti dodali na ta način, da smo med seboj primerjali ureditev privilegija v obeh postopkih in osvetlili njegov pomen v prekrškovnem postopku, saj menimo, da je treba prekrškovni postopek kot del kaznovalnega prava v Sloveniji potisniti v ospredje znanstvenih debat na tem področju. Prav manjša intenzivnost prekrškov v primerjavi s kaznivimi dejanji lahko namreč hitro postane razlog za zanemarjanje in zlorabo človekovih pravic, kar je v luči pravne države nesprejemljivo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: prekrškovni postopek, kazenski postopek, privilegij zoper samoobtožbo
Published: 20.12.2022; Views: 856; Downloads: 109
Fulltext (815,47 KB) |
15. Organizacijski in kadrovski vidik prekrškovnega organa PolicijaAndraž Bergant, 2023 Abstract: Policija je največji prekrškovni organ v Republiki Sloveniji, ki mu predpisi dajejo širok spekter stvarnih pristojnosti za nadziranje. Izvajanje nalog poleg veliko znanja terja ustrezen organizacijski in kadrovski model, ki se uspešno odzove na spremembo zakonodaje in specifike sodne prakse. S primerjalno in zgodovinsko metodo so bile za obdobje petih let med seboj primerjane enote prekrškovnega organa Policija. V primerjavo so bili vključeni podatki o zasedenosti delovnih mest, obremenjenosti s postopki o prekršku in ustavitvah ter njihovem zastaranju, času potrebnem za izdajo posameznega akta prekrškovnega organa oziroma vložitev obdolžilnega predloga in plačanih stroških postopka. Z analizo navedenega ter sintezo v zaključku sta se na verodostojen način ugotovili uspešnost in učinkovitost posamezne enote, policijske uprave ter naposled prekrškovnega organa Policija. Z deduktivno metodo je bil sprva zavzet kadrovski in organizacijski vidik policije kot celote, nakar je bila raziskava usmerjena v posamezne enote prekrškovnega organa Policija. Delo je bilo osredotočeno na pooblaščene uradne osebe, ki izvajajo naloge prekrškovnega organa na VI. ravni izobrazbe. S kvantitativno metodo, anketo, se je ugotovil pogled slednje omenjenih izvajalcev postopka o prekršku na obstoječe stanje, tako je bil neposredno ugotovljen njihov vidik stanja, ki je pripomogel k snovanju predlogov za izboljšanje le-tega. Omeniti je treba še primerjavo dela slovenske, avstrijske in hrvaške policije. Primerjani so bili kadrovski podatki, število prekrškov, velikost prebivalstva in območje, na katerem opravljajo svoje prvenstvene naloge, s čimer so se ugotovile podobnosti in razlike treh policij. Namen raziskave je bil najti optimalen organizacijsko kadrovski model policije kot prekrškovnega organa, s ciljem ugotoviti uspešnost in učinkovitost organizacijsko kadrovskega ustroja policije. Na podlagi raziskave, kakršne še ni bilo, se ugotovi, da Policija v kadrovsko organizacijskem smislu delo prekrškovnega organa opravlja uspešno in učinkovito, pri čemer je kljub navedeni oceni, vsled boljše strokovnosti in enotnosti dela, izražena potreba po optimizaciji. Učinki slednje bodo, iz razloga velikosti organa, vidnejši, posledično bo optimizacija bolj upravičljiva.
Found in: ključnih besedah
Keywords: policija, prekrškovni organ, postopek o prekršku, uspešnost, učinkovitost, organiziranost, zaposlovanje, kadri
Published: 27.06.2023; Views: 416; Downloads: 52
Fulltext (4,83 MB) |
16. Nadzor zdravstvenega inšpektorata pri predstavljanju živil in kozmetičnih izdelkovMatej Gros, 2023 Abstract: Potrošniki so dnevno izpostavljeni živilom in kozmetičnim izdelkom, ki jim pravne osebe pripisujejo najrazličnejše pozitivne lastnosti oziroma prednosti z namenom pospeševanja njihove prodaje. Navedbe oziroma trditve na izdelkih so koristne, saj potrošnikom pomagajo izbrati izdelek, ki jim najbolj ustreza in se loči od konkurenčnih izdelkov, kar spodbuja tudi razvoj in inovacije. Predstavitev izdelkov pa je lahko tudi zavajajoča, zato je za zaščito potrošnikov nujno, da zakonodajalec določi jasna pravila na tem področju. V magistrskem delu sta s pomočjo različnih metod raziskovanja podrobno predstavljeni evropska in nacionalna zakonodaja, ki urejata obravnavano področje, predstavljene so tudi posamezne sodbe Evropskega sodišča, ki razlagajo posamezne člene uredb, in opisani so posamezni primeri predstavljanja živil in kozmetičnih izdelkov. Za zagotavljanje skladnosti predstavljanja s postavljenimi zakonodajnimi merili je nujen učinkovit inšpekcijski nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem teh meril. V magistrskem delu so celostno obravnavane naloge Zdravstvenega inšpektorata RS kot upravnega in prekrškovnega organa na področju predstavljanja živil in kozmetičnih izdelkov. S statistično analizo upravnih in prekrškovnih postopkov ter izrečenih upravnih ukrepov in prekrškovnih sankcij v obdobju od leta 2018 do vključno leta 2022 se je preverila učinkovitost inšpekcijskega nadzora z vidika zakonitosti, sorazmernosti in odvračilnosti, katerega končni cilj je skladnost zavezancev s pravnimi normami. Inšpekcijski nadzor je namreč učinkovit le, če ima za posledico manjšo pojavnost kršitev na področju oziroma se te kršitve (predvsem pri istih zavezancih) ne ponavljajo. Ugotovitve analize kažejo na le delno učinkovitost inšpekcijskega nadzora, saj delež večkratnih kršiteljev na področju predstavljanja živil, predvsem pri velikih gospodarskih subjektih, ostaja visok. Analiza kaže tudi na večjo učinkovitost usmerjenih akcijskih inšpekcijskih pregledov v primerjavi z rednim inšpekcijskim pregledom, saj je razmerje ugotovljenih neskladnosti pri akcijskih pregledih znatno večje kot pri rednih pregledih. Izpostavljene so posamezne omejitve, ki otežujejo učinkovitost ukrepanja. Med njimi so zakonodaja, ki ne omogoča izrekanja glob v razponu, in nove oblike trženja, ki otežujejo ali celo onemogočajo identifikacijo zavezancev, ti pa svoje izdelke komercialno predstavljajo z namenom pospeševanja prodaje. V zaključku magistrskega dela so na podlagi ugotovitev in statistične analize podani predlogi sprejetja zakonodaje, ki bi omogočala izdajo glob v razponu in tako omogočila večjo učinkovitost pri inšpekcijskem nadzoru obravnavanega področja, kar je lahko podlaga za nadaljnje raziskovanje in diskusijo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: varovanje potrošnikov, nepoštene poslovne prakse, oglaševanje in predstavljanje, živila, kozmetični izdelki, inšpekcijski nadzor, upravni inšpekcijski postopek, prekrškovni postopek
Published: 27.06.2023; Views: 552; Downloads: 56
Fulltext (1,70 MB) |
