1. Razumevanje poskusa samomora z vidika samomorilno ogrožene osebe, svojca in strokovnjaka : diplomska nalogaAna Klobučar, 2021, undergraduate thesis Abstract: V okviru diplomske naloge smo z raziskavo poskušali razumeti, kakšni so dejavniki tveganja za samomorilno vedenje. Teh je veliko, večinoma pa prevladujejo duševne stiske, depresija, alkoholizem in finančna stiska. Nadalje smo ugotavljali, kaj je v ozadju samomorilnosti.
Večina ljudi pred samomorom na nek način okolico opozori na svoje dejanje, vendar le redko direktno. Samomor je proces, ki lahko traja dalj časa, preden oseba dejansko izvede poskus samomora. K temu pripomorejo vsi dejavniki, ki se kopičijo in ko je stiska prevelika, oseba lahko poskuša storiti samomor. Med tem dejanjem se pojavlja upanje, da bo trpljenja konec, da osebo čaka boljši in lepši svet. To razmišljanje se po neuspelem poskusu in s pomočjo zdravljenja lahko spremeni, oseba spet zaživi in življenje dobi nov smisel. Zdravljenje s pomočjo podpornih skupin in individualnega svetovanja v kombinaciji z antidepresivi se je izkazalo za zelo učinkovito metodo.
Preverjali smo tudi, kaj ob samomorilnem posamezniku doživljajo svojci. Ugotovili smo, da jih izguba bremeni, povezana pa je z več čustvi: krivdo, jezo, nemirom. Pomembno je, da v stiski niso sami, da poiščejo strokovno pomoč, ki pa v Sloveniji žal ni organizirana v sklopu zdravljenja osebe, ki je poskušala storiti samomor. Svojci se morajo torej znajti sami, tako, da se pozanimajo o razpoložljivosti in ustrezni obliki pomoči. Nazadnje pa smo predstavili strategije, kot so promocija duševnega zdravja, usposabljanje strokovnjakov, omejevanje dostopa do samomorilnih metod, ki so na področju preprečevanja samomorov zelo pomembne.
Ravno strokovnjaki, kot so psihiatri, psihologi, psihoterapevti,.. so tisti, ki osebi v prvi vrsti nudijo pomoč, zato morajo biti pozorni na osebnostno strukturo posameznika, vedeti pa morajo tudi, koliko je pacient zmožen stopiti v verbalno in neverbalno komunikacijo z njim. Pomembno je, da so pri obravnavi fleksibilni ter da uporabijo pristope, ki so primerna za vsakega individualnega pacienta. V prvi vrsti pa je najbolj pomembno, da se osebo, ki je poskušala storiti samomor obravnava glede na to, kaj ta oseba potrebuje in ne, kaj je z njo narobe.
Keywords: samomori, dejavniki, svojci, strokovnjaki, psihiatri, diplomske naloge
Published in ReVIS: 12.01.2022; Views: 1332; Downloads: 81
 Full text (510,06 KB) |
2. Samomorilnost med mladimi : diplomska nalogaMaja Kržišnik, 2018, undergraduate thesis Abstract: Samomoru so podvržene vse generacijske skupine. V svoji diplomski nalogi bom pozornost
namenila predvsem raziskovanju samomora mladih, ki poleg drugih nesreč ostaja vodilni
razlog smrti med mladostniki. V Sloveniji se letno zanj odloči okoli 20 posameznikov.
Zanimanje vzbuja tudi dejstvo, da kljub preventivnim ukrepom stopnja samomorilnosti
mladostnikov za enkrat ostaja nespremenjena.
Namen diplomske naloge ni v iskanju novih razsežnosti s področja samomora ali
samomorilnosti mladih, temveč predstaviti samomor kot neprekinjeno vprašljivi etični in
moralno-družbeni fenomen, ki so ga poskušale razložiti in ga še vedno raziskujejo razne
znanstvene stroke. Skozi pisanje želim bralcu osvetliti kritično pojavnost samomora med
mladimi, kompleksno prepletenost dejavnikov, ki vplivajo na razvoj samomorilnega vedenja,
in postopke za ravnanje v primeru pojavnosti samomorilnega vedenja pri mladostniku. Del
namenim tudi vlogi staršev in njihovemu ključnemu prispevku pri oblikovanju prvih
zametkov samomora in mladostnikovega odnosa do življenja. Predstavim tudi primere
pomoči za posameznike v stiski in preventivne ukrepe, ki jih izvajamo na področju Slovenije.
Čeprav do samomora kot družba in kot posamezniki zavzemamo različna stališča, ostaja vpet
v človekovo kulturo, filozofijo in religijo. Razmišljanje o tem, da ga lahko iztrebimo, je
iluzorno. Z diplomsko nalogo osvetljujem področja, ki lahko vplivajo na razvoj
samomorilnega vedenja, vse z namenom, da s posedovanjem znanja lahko prispevamo k
njegovi preventivi.
Keywords: samomori, samomorilno vedenje, avtoagresivno vedenje, adolescenca, mladostniški samomori, preventiva, diplomske naloge
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1474; Downloads: 153
Full text (920,95 KB) |
3. |
4. Dostopnost do orožja v Sloveniji in ZDA ter povezanost s strelskimi napadi posameznikov : magistrsko deloKatja Jereb, 2017, master's thesis Abstract: V zgodovini je orožje predstavljalo moč, obrambo, nadvlado. To velja še danes. Mnogo ljudi se z lastništvom orožja počuti varnejše v svojih domovih, zato se v zadnjih letih, predvsem v Združenih državah Amerike, povečuje število kosov orožja na prebivalstvo. S povečevanjem števila množičnih strelskih napadov se, tudi zaradi pompoznega in temeljitega poročanja s strani medijev, povečuje strah med ljudmi, saj jelahko sleherni prebivalec naslednja žrtev takšnega dogodka. Cilj mnogih množičnih strelcev temelji tudi na "nesmrtnosti", ki jo s tovrstnim dogodkom pridobijo, saj se pravzaprav zapiše v zgodovino in se ga ljudje še dolgo spominjajo, čeprav na negativen način. Slovenija sicer še ne sodi med države, kjer bi se zgodil kakšen množični strelski napad, se pa v zadnjih letih vsake toliko vseeno pojavi kakšen primer t.i. razširjenega samomora, pri katerem ni sorodstvene vezi med storilcem in žrtvijo. To področje je v Sloveniji še dokaj malo raziskano. V večini primerov, če ne v vseh, gre za močno psihološko breme, ki sili storilca v to dejanje, saj ta ne vidi drugega izhoda. Počuti se izigranega, manjvrednega, ponižanega, za svoje materialno/zdravstveno stanje pa krivi druge. Ali pri vsem tem odigra ključno vlogo zakonodaja glede orožja? Ali bi ostrejša zakonodaja zmanjšala število množičnih morilskih streljanj oz. razširjenih samomorov? Treba se je namreč zavedati, da množični strelskih pohodi niso nekaj novega. Nezanemarljivo pa je tudi dejstvo o ilegalnem orožju, ki je dostopno na trgu.
Keywords: množični morilski napadi, razširjeni samomori, 2. amandma
Published in ReVIS: 12.07.2018; Views: 3094; Downloads: 187
Full text (904,01 KB) |
