Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Teoretična izhodišča: Teorija Dorothee Orem o samooskrbi je zaradi svoje uporabnosti in univerzalnosti ena najpomembnejših in najbolj razširjenih teorij v zdravstveni negi. Temelji na predpostavki, da se mora človek za ohranitev življenja, zdravja in optimalnega delovanja v okviru svojih zmožnosti neprestano truditi. Teorija poudarja temeljni pomen samostojnosti za ohranjanje neodvisnosti posameznika. Človeka opisuje kot celostno bitje, ki deluje na biološki, simbolični in družbeni ravni. Samooskrba se izraža v skrbi zase in za druge, kar vključuje odkrivanje, razvijanje in uporabo virov za razumevanje in zadovoljevanje potreb. Namen raziskave je preučiti vlogo teorije samooskrbe v praksi zdravstvene nege. Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z deskriptivno metodo dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani tako primarni kot sekundarni viri. Primarni podatki so bili pridobljeni z intervjuvanjem, kot instrument za zbiranje podatkov je bil uporabljen polstrukturirani intervju. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest diplomiranih medicinskih sester, starih med 27 in 59 let. Vse so končale šolanje na zdravstveni fakulteti, ena je opravila tudi magisterij. Intervjuvanke se strinjajo, da teorija samooskrbe poudarja celostno obravnavo pacienta, predvsem pa krepitev njegove samostojnosti. Kot največje izzive navajajo težave z nekooperativnimi, agresivnimi in pasivnimi pacienti, ki jim zaradi pomanjkanja časa in kadra težje zagotovijo personaliziran pristop. Učinkovitost izvajalci zdravstvene nege ocenjujejo na podlagi opazovanja pacientove samostojnosti, motivacije in napredka pri okrevanju po operaciji ali izboljšanja obstoječih negovalnih diagnoz. Razprava: Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da medicinske sestre v procesu zdravstvene nege uporabljajo komunikacijo kot osnovno orodje za pridobivanje vpogleda v pacientovo počutje in oceno njegovega napredka. Kljub prizadevanjem za personaliziran pristop, ki temelji na teoriji samooskrbe – kjer naj bi pacient aktivno sodeloval v procesu obravnave – se pogosto srečujejo z izzivi, kot so nekooperativnost, nezaupanje in agresivnost pacientov. Rezultati kažejo, da je teorija samooskrbe v praksi velikokrat težko uresničljiva, ker aktivna vloga pacienta v procesu nege ni vedno mogoča zaradi različnih psihosocialnih ali fizičnih ovir. Zaradi teh izzivov mora zdravstveno osebje razviti fleksibilne strategije, ki omogočajo čim bolj personalizirano obravnavo ne glede na stopnjo sodelovanja pacienta.
Keywords: samooskrba, nega, proces zdravstvene nege, samostojnost, medicinska sestra.
Published in ReVIS: 22.12.2024; Views: 341; Downloads: 22
Full text (1,70 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča: Porast sladkornih bolnikov postaja vse večji problem. Gre za kompleksno bolezen, ki na dolgi rok s seboj prinaša možne zaplete in posledice tako za bolnika, njegove bližnje in družbo. Po postavitvi diagnoze je ključno, da bolnik prejme ustrezno oskrbo, katere cilj ni samo zmanjšanje možnosti za nastanek kroničnih zapletov, temveč tudi učinkovito izobraževanje in podpora za ohranjanje najboljšega možnega zdravstvenega stanja. Pri izobraževanju ne sme iti zgolj za prenos informacij o bolezni, temveč mora tudi spodbujati k spreminjanju življenjskega sloga, motivirati in opolnomočiti bolnika, da postane aktiven pri vodenju in odločanju o svoji bolezni, ter da uvidi cilje zdravljenja. Namen raziskave je bil preučiti znanje sladkornih bolnikov o svoji bolezni ter ugotoviti kako uspešni so pri samovodenju le-te. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Primarne podatke smo pridobili s tehniko anketiranja. V raziskavi je sodelovalo 300 sladkornih bolnikov tipa 1 in tipa 2. Rezultati: Ugotovili smo, da imajo sladkorni bolniki o svoji bolezni dobro znanje. Svojo samooskrbo bolezni zaznavajo kot dobro. Rezultati so pokazali, da se s starostjo bolnika slabša samooskrba sladkorne bolezni, ter da med bolniki glede na čas obolelosti za sladkorno boleznijo ne obstajajo statistično pomembne razlike v njeni samooskrbi. Ugotovili smo tudi, da imajo anketirani s sladkorno boleznijo tipa 1 v povprečju nižji glikiran hemoglobin kot bolniki z drugimi tipi sladkorne bolezni. Razprava: Za dobro samooskrbo sladkorne bolezni je ključno kakovostno izobraževanje, ki bolnika opremi z znanjem in strategijami za reševanje izzivov, ki jih prinaša bolezen. Z dobro samooskrbo lahko sladkorni bolnik živi kakovostno življenje ter prepreči možne zaplete.
Keywords: sladkorna bolezen tipa 1, sladkorna bolezen tipa 2, samooskrba sladkorne bolezni, obvladovanje sladkorne bolezni, edukacija.
Published in ReVIS: 14.06.2024; Views: 767; Downloads: 19
Full text (1,92 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo proučevali možnost uvedbe novega hidroponskega sistema na trg. Ugotovili smo, da več kot polovica milenijcev ne goji zelenjave, kar je ovrglo našo prvotno trditev. Kljub temu smo opazili, da milenijci izkazujejo zanimanje za nakup hidroponskega sistema, če so jim znane prednosti in če je cena konkurenčna. Poleg tega bi večja enostavnost vrtnarjenja še dodatno spodbudila njihovo zanimanje za gojenje zelenjave. Anketiranci, ki živijo v urbanih okoljih ali bližje mestnim središčem, imajo omejen prostor na zunanjih površinah. Potrdili smo tezo, da je poslovna ideja primerna in finančno upravičena. Ključne
Keywords: Hidroponika, samooskrba, vrt, zelenjava, kakovost, podjetje.
Published in ReVIS: 26.09.2023; Views: 936; Downloads: 19
Full text (2,90 MB)

Keywords: energetika, energetska samozadostnost, obnovljivi viri energije, onesnaževanje okolja, proizvodnja energije, samooskrba
Published in ReVIS: 05.10.2022; Views: 1368; Downloads: 66
Full text (2,07 MB)

Abstract: Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije predstavlja temelj razvoja skupnostne samooskrbe v Sloveniji. Skupnostna samooskrba omogoča aktivnim odjemalcem, občinam, energetskim podjetjem in drugim tržnim deležnikom, da se povezujejo in aktivno sodelujejo na trgu električne energije, ki je bil v preteklosti rezerviran za tradicionalne in centralizirane energetske sisteme. Na tej podlagi se odpirajo številne priložnosti za razvoj novih inovativnih poslovnih modelov, ki bodo poleg ekonomskih ciljev zasledovali tudi cilje trajnostnega razvoja. Za inoviranje poslovnega modela skupnostne energetske samooskrbe sem uporabil orodje Canvas – platno poslovnega modela, ki sta ga razvila priznana avtorja Osterwalder in Pigneur, za potrebe trajnostnega razvoja pa nadgradila nemška avtorja Tiemann in Fichter. Gre za mednarodno uveljavljeno orodje za inoviranje poslovnih modelov, ki na inovativen in sistematičen način prikaže logiko, kako organizacija kreira, izvaja in zajema vrednost. V procesu inoviranja sem opredelil ključne gradnike poslovnega modela in jih z vidika vseh treh ključnih partnerjev (aktivni odjemalec, občina in energetsko podjetje) povezal v smiselno, trajnostno naravnano in ekonomsko učinkovito celoto, ki bo snovalcem tovrstnih projektov pomagala do lažje in bolj učinkovite praktične implementacije.
Keywords: samooskrba, skupnostna samooskrba, električna energija, obnovljivi viri energije, trajnostni razvoj, sončna elektrarna, inoviranje, poslovni model Canvas, denarni tok, neto sedanja vrednost, notranja stopnja donosa
Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 3840; Downloads: 157
Full text (3,81 MB)