21. Uspešnost izvajanja evropske kohezijske politike v Sloveniji s poudarkom na motivaciji zaposlenihAndreja Podpeskar, 2020 Abstract: Evropska kohezijska politika je trenutno ena glavnih naložbenih politik v Sloveniji. Eden izmed glavnih ciljev Evropske unije je doseči bolj enakomeren in skladen razvoj v vseh delih Evropske unije. Učinkovitejšemu upravljanju evropskih skladov je namenjen ukrep tehnične pomoči. Cilj tehnične pomoči je učinkovito izvajanje Operativnega programa in večja upravna usposobljenost. Namen je doseči višjo usposobljenost, zaposleni bodo svoje delo opravljali boljše, posredno pa se bo povečalo črpanje evropskih kohezijskih sredstev. V magistrski nalogi smo proučili motiviranost za izobraževanje pri zaposlenih v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. V prvem delu naloge smo s preučevanjem različne literature uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo. Predstavili smo evropsko kohezijsko politiko, SVRK in pa motivacijske dejavnike ter pomen usposabljanja in izobraževanja. V empiričnem delu naloge pa smo s pomočjo kvantitativne metode raziskovanja, spletne ankete, med vsemi zaposlenimi poskušali zbrati podatke o odnosu do izobraževanja in dejavnikov motivacije. Z informacijami bomo lahko sprejemali strateške odločitve, ki bodo vplivale na višjo usposobljenost, boljše delo zaposlenih. Rezultati raziskav so pokazali, da imajo zaposleni visoko stopnjo motivacije za izobraževanje. Najpomembnejši dejavniki, ki spodbujajo zaposlene k izobraževanju, pa so osebni razvoj in želja biti na tekočem. Sledijo mu nove zaposlitvene možnosti in ohranitev zaposlitve. Nasprotno pa k motivaciji za izobraževanje še najmanj vplivajo dejavniki, kot so tekmovanje s sodelavci pa tudi denarne nagrade ter višja plača niso dobri spodbujevalci.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Evropska kohezijska politika, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, motivacija, izobraževanje, usposabljanje
Published: 09.07.2021; Views: 1036; Downloads: 105
 Fulltext (1,29 MB) |
22. Organizacija kadrovske službeAndreja Savić, 2015 Abstract: V diplomski nalogi smo predstavili organizacijo kadrovske službe, pomen človeških virov v
podjetju in njihovo vlogo pri ustvarjanju konkurenčnosti. Zanimalo nas je, ali so človeški viri
ključnega pomena pri ustvarjanju konkurenčnosti posameznega podjetja, ali je organizacija
kadrovske službe temelj za uspešno delovanje podjetja, ali sta planiranje in organizacija
kadrovske službe povezana s strategijo razvoja podjetja in kdo so nosilci kadrovskih odločitev
strateškega značaja.
V prvem, teoretičnem delu, smo s pomočjo strokovne literature opisali osnovne pojme
kadrovske funkcije, organizacije kadrovske službe, procesa kadrovanja in menedžmenta
človeških virov. Organizacija kadrovske službe je temelj za uspešno delovanje podjetja,
človeški viri pa predstavljajo kapital podjetja. Človeški viri so danes strateška točka
konkurenčnosti podjetja. So dodana vrednost vsakega podjetja, saj posedujejo znanje,
strokovnost in inteligenco.
V drugem, empiričnem delu, smo s pomočjo ankete naredili raziskavo. Anketo smo poslali
vodjem kadrovskih služb večjih slovenskih podjetij. V vzorec smo vključili različna podjetja
glede na dejavnost in glede na število zaposlenih. Zanimalo nas je mnenje vodilnih kadrovskih
delavcev o pomenu človeških virov, ali gradijo kadrovsko službo na predpostavki, da so
človeški viri ključnega pomena ter kakšno vlogo ima kadrovska služba v njihovem podjetju in
kdo so nosilci kadrovskih odločitev strateškega značaja.
Ključna ugotovitev je, da je glede na velikost podjetja odvisno, kakšno vlogo ima kadrovska
služba. V večjih podjetjih ima pomembno vlogo, veliko pozornosti namenjajo pravilnemu
izboru novih kadrov, izobraževanju, planiranju in razvoju kadrov. V srednje velikih podjetjih
pa ima kadrovska služba zgolj administrativno vlogo, kadrujejo samo po trenutnih potrebah.
Found in: ključnih besedah
Keywords: kadrovska služba, človeški viri, planiranje strateških virov, strateška vloga, motivacija, diplomske naloge
Published: 28.07.2021; Views: 1176; Downloads: 110
Fulltext (2,29 MB) |
23. |
24. Opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojskeIgor Šešet, 2021 Abstract: Magistrska naloga predstavlja razvoj rezervnih sestav Slovenske vojske in Latvijskih oboroženih sil. Opisuje razvoj rezervne sestave Slovenske vojske od leta 1968, ko je takratna Jugoslovanska ljudska armada v svoji sestavi imela rezervno sestavo JLA, kot tudi enote Teritorialne obrambe, ki sta bili obe obvezni rezervni sestavi. Iz enot TO, ki so se v sodelovanju s Policijo leta 1991 uspešno uprle enotam JLA, je kasneje nastala Slovenska vojska s svojo obvezno rezervno sestavo. Koncept se je leta 2002 spremenil, služenje vojaškega roka se je (začasno) prekinilo, Slovenska vojska je prešla na izključno profesionalno popolnjevanje, dopolnjuje pa se s pripadniki prostovoljne pogodbene rezerve, ki za svojo pripravljenost sodelovanja v enotah SV prejemajo ustrezno nadomestilo. V magistrski nalogi je opisan razvoj Nacionalne garde republike Latvije, ki jo lahko primerjamo s prostovoljno pogodbeno rezervo Slovenske vojske. Njen zgodovinski razvoj je bil nekoliko drugačen, saj je bila Nacionalna garda prva vojaška sila v republiki Latviji po njeni obnovitvi neodvisnosti leta 1991. Šele kasneje (tudi iz pripadnikov Nacionalne garde) so bile formirane Latvijske varnostne sile, ki pa so kasneje prerasle v Latvijske oborožene sile, katerih sestavni del so tudi enote Nacionalne garde, ki so razporejene po celotnem območju republike Latvije, in dopolnjujejo enote stalne sestave Latvijskih oboroženih sil. Popolnjevanje enot prostovoljne pogodbene rezerve v Republiki Sloveniji je že nekaj let pod načrtovanim številom, glede na strateške dokumente, saj se bazen pripadnikov z odsluženim vojaškim rokom zmanjšuje, med mladimi pa ni velikega interesa za opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi SV.
Found in: ključnih besedah
Keywords: vojaška rezerva, vojaška služba, prostovoljna pogodbena rezervna sestava SV, pridobivanje kadrov za služenje v vojaški rezervi, Nacionalna garda Republike Latvije
Published: 28.01.2022; Views: 946; Downloads: 88
Fulltext (1,25 MB) |
25. Pogled socialnega delavca na izzive učencev v obdobju pandemije COVID-19Pia Ćosić, 2021 Abstract: Z namenom omejitve širjenja okužb zaradi pandemije COVID-19 so se zaprle šole, kar je vplivalo na izobraževalni proces in na vse vpletene. Šolska svetovalna služba predstavlja nepogrešljiv člen v izobraževalnem procesu, ki pomaga h kakovostnejši šoli z drugačnim načinom reševanja problemov. Področje šolske svetovalne službe je široko, velik pa je tudi njen pomen.
V teoretičnem delu smo opisali vlogo svetovalne službe v osnovni šoli, profile svetovalne službe ter svetovalne delavce – psihologe, pedagoge, socialne delavce, socialne pedagoge in specialne pedagoge – defektologe. Sledilo je podpoglavje Vpliv pandemije COVID-19 na režim dela v šolah v letu 2020.
V empiričnem delu smo predstavili intervjuje s petimi socialnimi delavkami iz petih osnovnih šol. Intervjuje smo posneli s Skypom ter jih nato dobesedno prepisali. Socialne delavke smo intervjuvali od 23.4.2021 do 14.5.2021. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop z metodo spraševanja po delno strukturiranem intervjuju
Organizacijo dela socialne delavke je določil ravnatelj. Nekatere socialne delavke so delale iz šole, nekatere pa od doma. Usposabljale so se za uporabo Microsoft Teams in z njim povezanih spletnih orodij. Niso dobile kakšnih posebnih navodil, kako delati z otroki v času COVID-19, so pa imele enkrat tedensko usklajevalne sestanke z vodstvom in ostalimi kolegi ter učitelji. Socialne delavke so zaznale povečanje števila otrok, ki so doživljali različne vrste stisk.
Rezultate raziskave lahko uporabimo za pomoč pri učenju otrok, ki imajo učne težave, težave doma in ki doživljajo razne vrste stisk.
Found in: ključnih besedah
Keywords: svetovalna služba, socialne delavke, psihologi, pedagogi, pandemija COVID-19, diplomske naloge
Published: 05.05.2022; Views: 564; Downloads: 27
Fulltext (1,43 MB) |
26. |
27. Posebne oblike pridobivanja podatkov in njihov poseg v zasebnostKatrin Pečovnik, 2022 Abstract: Magistrsko delo obravnava posege v zasebnost posameznika od Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA) in Obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo Republike Slovenije (OVS MORS), ki podatke, pomembne za zaščito ter preprečevanje groženj nacionalni varnosti, pridobivata predvsem s tajnimi oblikami pridobivanja podatkov. Zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji med tajno pridobivanje podatkov uvršča tajno sodelovanje in tako imenovane posebne oblike pridobivanja podatkov, ki jih službi uporabljata v primeru preverjanja in ugotavljanja resničnosti predhodno pridobljenih informacij, ki nakazujejo na določeno stopnjo družbene nevarnosti. Z uporabo posebnih oblik pridobivanja podatkov pa službi posegata v ustavno zaščiteno pravico do zasebnosti posameznika, ki jo Ustava Republike Slovenije določa v 35. členu, in v del pravice do zasebnosti, kjer je posamezniku zagotovljeno varstvo tajnosti pisem in drugih občil (37. člen) ter varstvo osebnih podatkov (38. člen). Mednarodni pravni akti ter Ustava Republike Slovenije zaradi samega namena pridobljenih podatkov sicer dopuščajo posege in omejitve ustavno pravnega varstva pravice do zasebnosti, vendar morata službi pri tem dosledno upoštevati vse pravne predpise, ki natančno določajo, kdaj in pod katerimi pogoji je poseg dopusten. Pri tem pa je najpomembnejše, da za poseg obstaja podlaga v pravnem redu in da je omejevanje posameznikove zasebnosti v skladu s kriteriji dopustnosti, nujnosti in sorazmernosti uporabe ukrepa, ki je potreben za dosego želenega cilja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: obveščevalno-varnostna dejavnost, Slovenska obveščevalno-varnostna služba, posebne oblike pridobivanja podatkov, pravica do zasebnosti, varstvo osebnih podatkov
Published: 15.06.2022; Views: 801; Downloads: 90
Fulltext (1,14 MB) |
28. Obravnava prekrška z elementi kaznivega dejanjaSamo Žerdoner, 2022 Abstract: Skozi vso zgodovino lovstva se na tem področju pojavljajo zelo različni interesi, ki se odražajo tako v odnosih oblasti kot tudi širše javnosti do te panoge. Splošna javnost je namreč vedno bolj ozaveščena in zato tudi kritična do vseh posegov v naravo, do lova in lovstva, kar od lovcev terja vedno strožja in bolj jasno določena pravila obnašanja do živali, narave in javnosti. Pri lovu se namreč v nezanemarljivem obsegu soočamo z nezakonitim lovom, kjer je pogosto težko ločiti med prekrškom in kaznivim dejanjem. V zakonodaji je sicer zapisano, da se tisti, ki brez dovoljenja ali neupravičeno lovi in ubije ter rani žival, ali pa jo ujame živo, kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom. Kazenski zakonik torej že opredeljuje dejanje nezakonitega lova, ki se lahko obravnava kot prekršek ali pa kot kaznivo dejanje. V magistrskem delu proučujemo in opredeljujemo dejavnost skozi problem, ki se nanaša na ustreznost zakonodaje v tistem delu, ko je v primeru nezakonitega lova treba prepoznati razliko med prekrškom in kaznivim dejanjem. Zakonodajno se sicer vsak nedovoljen lov dojema kot prekršek, šele ob uplenitvi ali zastrelitvi živali pa lahko dobi tudi epilog kaznivega dejanja. Posledice kaznivega dejanja so tiste, s pomočjo katerih je mogoče ločiti prekršek od kaznivega dejanja. Skozi vsebinsko analizo obravnav in posameznih obrazložitev smo prišli do zaključka, da se večina dejanj nezakonitega lova pri izrečenih ukrepih zaključi kot prekršek, pri čemer ugotavljamo, da tudi če se pri obravnavi primera nezakonitega lova naknadno pokažejo kakšne nepravilnosti in je jasno zaznati znake kaznivega dejanja, pri sodbi storilca, ki je že bil kaznovan za prekršek, pregon prav zaradi načela »ne bis in idem« ni več dopusten. Raziskava nam potrjuje, da je v prihodnosti potrebno pozornost usmeriti v večjo osveščenost vseh vpletenih pri tovrstnih dogajanjih. Sodelovanje in povezanost inšpekcijskih služb s policijo ter upravljalci lovišč ima pri tem ključno vlogo. Z ustrezno strokovno izobrazbo vpletenih pri odkrivanju in ukrepanju v primeru nezakonitega lova bo lažje dosežen konsenz v prepoznavnosti kaznivega dejanja
Found in: ključnih besedah
Keywords: prekršek, kaznivo dejanje, nezakoniti lov, zakonodaja, inšpekcijska služba, policija
Published: 21.11.2022; Views: 582; Downloads: 64
Fulltext (1,15 MB) |
29. Primerjava Evropske službe za zunanje delovanje z zunanjo službo RSMaja Lenard, 2022 Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na primerjavo Evropske službe za zunanje delovanje in zunanje službe RS. Pri tem nazorno opiše njuno organizacijsko strukturo, področja delovanja in sodelovanja med njima. Ustanovitev Evropske službe za zunanje delovanje z Lizbonsko pogodbo je pomembno vplivala na razvoj skupne zunanje in varnostne politike ter na razmerje med Evropsko unijo (EU) in državami članicami. Spremenil se je položaj visokega predstavnika EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter pristojnosti delegacij EU, ki so prej spadale pod Evropsko komisijo. Metode, uporabljene v magistrskem delu, so deskriptivna (opisna) metoda, zgodovinska metoda, analitična metoda, sintetična metoda, metoda kompilacije, normativna metoda in komparativna (primerjalna) metoda. Cilji, doseženi v raziskavi, so predstavitev pojmov zunanje politike in diplomacije, nazorna proučitev Evropske službe za zunanje delovanje in zunanje službe RS, njunega razvoja, organizacijske strukture in področij delovanja, razmejitev in primerjava pristojnosti in dolžnosti obeh služb ter opis njunega sodelovanja. Uporabnost ugotovitev magistrskega dela je vidna predvsem na področju pomanjkanja slovenske literature ter primerjalne literature obeh služb nasploh. Delo bo prispevalo k boljšemu razumevanju razmerja ter sodelovanja med obema službama, pa tudi razmerja delitve pristojnosti glede zunanje politike med Evropsko unijo in Slovenijo nasploh.
Found in: ključnih besedah
Keywords: zunanja politika, diplomacija, Evropska služba za zunanje delovanje, zunanja služba Republike Slovenije, Ministrstvo za zunanje zadeve
Published: 04.01.2023; Views: 524; Downloads: 45
Fulltext (1,17 MB) |
30. |
