Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Dejavniki motenj spanja po opeacijah in vplivi na okrevanje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena nega
Mima Mikarić, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Dober spanec je ključni del zdravega življenjskega sloga. Slaba kakovost spanja je težava, ki prizadene številne ljudi in tudi hospitalizirane paciente. V diplomskem delu smo si postavili cilj raziskati splošne težave s spanjem, s poudarkom na analizi, kako se te težave pojavljajo pri pacientih po operacijah. Metodologija: V raziskovalni nalogi smo uporabili deskriptivno metodo zbiranja podatkov in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za raziskovalni instrument smo razvili strukturiran anketni vprašalnik, čigar namen je bil ugotoviti težave s spanjem pri pacientih po operacijah. Vključili smo naključno izbrano populacijo. V anketi je sodelovalo 55 ljudi, ki so do sedaj imeli kakršen koli poseg. Dobljene podatke smo obdelali v programskem orodju IBM SPSS. Rezultati: Na podlagi hipotez smo potrdili, da so nespečnosti v bolnišnicah pogosto obravnavane s predpisovanjem uspaval in z uporabo ne farmakoloških ukrepov, kot so ustvarjanje mirnega okolja, zmanjšanje hrupa ter lajšanje bolečin z uporabo analgetikov. Ugotovili smo, da starejši pacienti pogosteje poročajo o motnjah spanja v primerjavi z mlajšimi pacienti. Ženske pogosteje poročajo o motnjah spanja kot moški, prav tako pacienti, ki so imeli ortopedske in kardiovaskularne operacije. Tudi daljše hospitalizacije in prisotnost kroničnih obolenj so povezane z večjo stopnjo motenj spanja. Diskusija in zaključek: Rezultati raziskave kažejo, da demografski dejavniki pomembno vplivajo na doživljanje motenj spanja po operacijah. Starost, spol, vrsta operacije, trajanje hospitalizacije in zdravstveno stanje pred operacijo so vsi dejavniki, ki lahko povečajo tveganje za motnje spanja in vplivajo na kakovost spanja pacientov v bolnišničnem okolju. Zavedanje o teh dejavnikih in njihovo obvladovanje bi lahko pomembno izboljšalo kakovost nege pacientov po operacijah.
Keywords: motnje spanja, operacija, pacient, nespečnost, spanje
Published in ReVIS: 30.06.2025; Views: 58; Downloads: 1
.pdf Full text (1,48 MB)

2.
ŽIVLJENJSKI SLOG MATER PO ROJSTVU OTROKA DO ENEGA LETA STAROSTI
Monika Nikolić, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Porodno obdobje je obdobje, ko se v materinem telesu dogajajo številne anatomske in fiziološke spremembe, katerih končni cilj je, da se telo vrne v stanje pred nosečnostjo. Po porodu pride do krčenja maternice, ki naj bi približno po šestih do osmih tednih spet dobila obliko, kakršna je bila pred porodom. Po porodu je velika možnost nastanka okužb, ki nastanejo med samim porodom, carskim rezom, lahko pride do okužbe rane po porodu in okužbe presredka. Do laktacije pride med nosečnostjo in po porodu zaradi hormonskih sprememb, ki se dogajajo v telesu. Pomembno je, da ženska svojega novorojenega otroka čim hitreje po porodu pristavi k prsim. Pri samem dojenju lahko pride do številnih nevšečnosti, kot so razpokane bradavice, boleče, občutljive prsi in mastitis. Tukaj ima zelo pomembno vlogo medicinska sestra z zdravstvenovzgojnim delom, saj žensko pouči o pravilni negi dojk. Medicinska sestra žensko pouči, kako otroka pravilno pristaviti k prsim, da bo otrok lažje sesal mleko. Seveda pa po porodu ne smemo pozabiti na telesno aktivnost in na zdrav način prehranjevanja. S telesno aktivnostjo se lahko prične, ko se ženska počuti dovolj dobro, da začne rahlo telesno aktivnost, kot je na primer sprehod. Ženska, ki doji, mora paziti na svojo prehrano, saj kar koli poje, vpliva tudi na otroka. Beljakovine v prehrani doječe matere so pomembne, ker omogočajo rast, razvoj in krepitev mišičnega tkiva pri otroku. Maščobe predstavljajo energijsko vrednost, kar se pozna tudi na materinem mleku, zato naj doječa mati uživa olja rastlinskega izvora, različna semena in oreške. Mati naj ne pozabi na zadosten vnos sadja in zelenjave, kar bo dobro vlivalo na samo prebavo. Doječa ženska naj se izogiba pitju alkohola, močnim začimbam, surovemu mesu, kajenju. Porod je zelo stresen dogodek tako za žensko kot za partnerja. Po porodu je pomembno, da ženska izrazi svoja čustva in občutke, ki jih je doživljala oziroma jih še doživlja. Po porodu lahko pride pri ženski do duševnih sprememb, kot so poporodna depresija, poporodna otožnost in poporodna psihoza. V takih primerih ima pomembno vlogo partner, da pravočasno prepozna, da se z žensko nekaj dogaja, da se je začela drugače obnašati, da je postala občutljiva, jokava, da je začela spreminjati razpoloženje. Če partner prepozna te znake, je treba ženski poiskati ustrezno pomoč. Seveda pa imajo nekatere ženske duševne motnje že pred samo nosečnostjo, zaradi česar moramo biti pri teh ženskah po porodu še bolj pozorni. Kar se tiče spolnosti po porodu, je najboljše, da se ženska sama odloči, kdaj začeti s spolnimi odnosi, saj sama najbolje pozna svoje telo in svoje počutje. Z rezultati, ki smo jih pridobili z raziskavo, ugotavljamo in svetujemo, da naj matere po porodu uživajo več sadja zelenjave, naj se gibajo vsak dan, naj si vzamejo čas za počitek, skrbijo naj za svoje duševno zdravje in za zdravje svojega telesa.
Keywords: zdravstvena vzgoja, poporodno obdobje, čišča, poporodne krvavitve, poporodne duševne motnje, vzpostavitev laktacije, težave pri dojenju, mastitis, gibanje po porodu, spolnost po porodu, spanje in počitek
Published in ReVIS: 22.03.2024; Views: 1431; Downloads: 57
.pdf Full text (1,35 MB)

3.
Povezanost perfekcionizma z motnjami spanja : magistrska naloga
Tatjana Golub Lolovski, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo najprej obravnavali področji spanja in težav s spanjem. Spanje je univerzalna funkcija živih bitij, ki obsega eno tretjino človeškega življenja. Slab ali nezadosten spanec je povezan s številnimi motnjami v večini telesnih sistemov. Drugo področje, ki smo ga obravnavali v nalogi, je perfekcionizem. Za perfekcionizem je značilno stremljenje k brezhibnosti in postavljanje previsokih standardov delovanja, kar spremljajo težnje po pretirano kritičnem ocenjevanju svojega vedenja. V zadnjih nekaj desetletjih se je veliko raziskav osredotočilo na preučevanje razmerja med perfekcionizmom, psihološko prilagoditvijo in motnjami. Glede povezave med perfekcionizmom in težavami s spanjem so nekateri raziskovalci v 80. letih prejšnjega stoletja poudarili, da je vzburjenje, ki je značilno za nespeče, v resnici čustveno vzburjenje, ki izhaja iz tesnobnega perfekcionističnega osebnostnega sloga. Glavni namen magistrske naloge je bil raziskati povezavo med motnjami spanja in izbranimi dimenzijami perfekcionizma na vzorcu študentov Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (FUDŠ). Temeljni cilj naloge je bil preučiti, ali perfekcionizem napoveduje motnje spanja. V raziskovalnem delu naloge smo opravili kvantitativno raziskavo s pomočjo ankete med študenti FUDŠ. Za zbiranje podatkov smo uporabili Pittsburški vprašalnik o kakovosti spanja in večdimenzionalno lestvico perfekcionizma. Raziskava je pokazala povezavo med motnjami spanja in perfekcionizmom oziroma njegovo posebno manifestacijo: tesnobo zaradi možnih napak in dvomov o lastnih dejanjih. Rezultati te študije, ki kažejo na povezanost med perfekcionizmom in nespečnostjo, so lahko koristni pri razvoju novih terapij za boj proti motnjam spanja.
Keywords: spanje, motnje spanja, nespečnost, perfekcionizem, dimenzije perfekcionizma, magistrske naloge
Published in ReVIS: 23.12.2022; Views: 1351; Downloads: 133
.pdf Full text (1,11 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top