1. PSIHIČNA IN FIZIČNA PRIPRAVA PACIENTA S SRČNIM POPUŠČANJEM NA OPERATIVNI POSEGKristina Makovec, 2024, not set Abstract: Izhodišča: Srčno popuščanje je resno stanje, pri katerem količina krvi, ki jo srce prečrpa na minuto, ne zadošča za zadovoljitev normalnih telesnih potreb po kisiku in hranilih. Cilj perioperativne medicine je zagotoviti najboljšo možno pred-, intra- in pooperativno oskrbo, da bi zadovoljili potrebe pacientov, ki so podvrženi velikemu kirurškemu posegu. Namen raziskave je preučiti znanje zdravstvenih delavcev o srčnem popuščanju, psihični ter fizični pripravi pacienta na operacijo.
Metoda: Za izvedbo raziskave je bila uporabljena kvantitativna metoda dela. Kot instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Raziskava je potekala novembra 2023. V raziskavo so bili vključene medicinske sestre Splošne bolnišnice Novo mesto. V raziskavi je sodelovalo 100 anketirancev. Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo Microsoft Excel.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da so medicinske sestre dobro seznanjene z diagnozo in s potekom srčnega popuščanja. Zavedajo se, da je delo medicinske seste pri pripravi pacienta na operativni poseg zelo pomembna. Pomembna je tako fizična kot psihična priprava pacienta na operativni poseg, saj je od dobre priprave odvisen tudi izid operativnega posega.
Razprava: Iz raziskave je razvidno, da ima medicinska sestra pomembno vlogo v predoperativni obravnavi pacienta, saj s pacientom preživi veliko časa, vse dokler ta ne zapusti bolnišnice v domačo ali drugo oskrbo. Pri pacientu lahko najhitreje odkrije znake anksioznosti in straha pred operacijo, ki ga lahko s pravilnimi tehnikami uspešno zmanjšata. Prav tako je medicinska sestra pomemben člen fizične priprave pacienta na operacijo.
Keywords: Srčno popuščanje, pacient, operativni poseg, fizična priprava, psihična priprava.
Published in ReVIS: 18.12.2024; Views: 497; Downloads: 18
 Full text (1,74 MB) |
2. PROGNOSTIČNA VREDNOST NATRIURETIČNIH PEPTIDOV PRI SRČNEM POPUŠČANJUDarko Bjelajac, 2024, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Srčno popuščanje je kompleksen klinični sindrom, ki prizadene bolnika tako
fizično kot tudi psihično in zahteva specializirano obravnavo. Zaradi čedalje večjega staranja prebivalstva
se bo povečala tudi pojavnost tovrstne bolezni. Glede na obliko se srčno popuščanje deli na akutno in
kronično, glede na iztisni delež levega prekata pa ga uvrstimo lahko v srčno popuščanje z ohranjenim
iztisnim deležem ali HFpEF (ang. heart failure with preserved ejection fraction), srčno popuščanje z
blago zmanjšanim iztisnim deležem ali HFmrEF (ang. heart failure with mildly reduced ejection fraction)
in srčno popuščanje z zmanjšanim iztisnim deležem ali HFrEF (ang. heart failure with reduced ejection
fraction). Diagnostični pristop k bolniku s srčnim popuščanjem vključuje tudi biomarkerje, natriuretične
peptide (ANP, BNP, CNP in intermediati v sintezi le teh) kateri so poznani po svoji zanesljivosti tako
pri diagnostiki kot tudi prognostiki. Namen raziskave je bil ugotoviti prognostično vrednost
natriuretičnih peptidov pri različnih oblikah in fenotipih srčnega popuščanja.
Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom strokovne in znanstvene literature
slovenskih in mednarodnih avtorjev, katerih področje raziskovanja je povezano s prognostično
vrednostjo natriuretičnih peptidov pri bolnikih s srčnim popuščanjem. Pregledali smo literaturo v
podatkovnih bazah PubMed, Google Učenjak, Springer Link ter COBISS.SI. Za namen raziskave smo
uporabili literaturo, ki je bila polno dostopna, vsebinsko ustrezna, objavljena v slovenskem in/ali
angleškem jeziku ter izvira iz časovnega obdobja med januarjem 2013 in julijem 2024.
Rezultati: Pri pregledu literature smo na začetku na podlagi strategije iskanja pridobili 1.237 zadetkov.
Na podlagi pregledanih naslovov in prebranega izvlečka smo jih izključili 1.137. Preostalih 100 virov
smo vsebinsko pregledali in dodatno izključili še 76 virov.
Preostalih 24 virov smo natančno analizirali in jih vključili v končno analizo. Na podlagi analize smo
ugotovitve raziskav razporedili glede na naslednje tri kategorije: prognostična vrednost natriuretičnih
peptidov, konkurenčni prognostični biomarkerji pri srčnem popuščanju ter dejavniki predanalitske faze.
Razprava: Natriuretični peptidi so še vedno najbolj raziskani in zanesljivi biomarkerji v kontekstu
prognostike in diagnostike srčnega popuščanja. Prognostična vrednost BNP oziroma NT-proBNP naj
bi bila trenutno nekoliko bolj zanesljiva kot pa ANP odnosno MR-proANP, zaradi pomankanja študij.
Fenotip srčnega popuščanja (HFpEF in HFrEF) ter tudi oblika (akutno in kronično srčno popuščanje)
naj ne bi v večji meri vplivalo na prognostično vrednost BNP oziroma NT-proBNP. ANP odnosno
fragment MR-proANP je bolj izražen pri akutnem srčnem popuščanju z posledično višjim
koncentracijam kot pa pri kroničnem, pri slednjem je manj raziskan in zanesljiv kot prognostično
orodje. Avtorji po večini ugotavljajo da je prognostična vrednost, predvsem NT-proBNP izboljšana in
okrepljena ob kombinirani uporabi z ostalimi biomarkerji, udeleženimi v patofiziologijo srčnega
popuščanja, kot so denimo ST2, GDF-15, hs-cTnT, MR-proADM. Izmed omenjenih biomarkerjev je
ST2 poleg troponinov najbolj raziskan. Med biološkimi dejavniki predanalitske faze (vezani na bolnika),
ki imajo vpliv na vrednosti natriuretičnih peptidov, so starost bolnika, spol, komorbidnosti (ledvična
disfunkcija, atrijska fibrilacija, debelost itd.) ter fenotip srčnega popuščanja (HFpEF in HFrEF). Dejavniki,
ki lahko povzročijo neustrezen rezultat ali zaplete v postopku diagnostične preiskave pa so denimo
fizična aktivnost bolnika pred jemanjem vzorca, vrsta epruvete, shranjevanje epruvete in temperatura,
hemoliza vzorca, lega bolnika med odvzemom, kontaminacija vzorca, napačna idenifikacija, neustrezen
transport, nezadosten volumen polnitve epruvet ter staza venske krvi.
Keywords: Natriuretični peptidi, prognostična vrednost, srčno popuščanje.
Published in ReVIS: 28.09.2024; Views: 833; Downloads: 92
Full text (1,32 MB) |
3. FIZIOLOŠKI ODZIVI NA HIDROTERAPIJO PRI FIZIOTERAPEVTSKI OBRAVNAVI KORONARNEGA BOLNIKARoman Šiler, 2022, master's thesis Abstract: Število srčnožilnih bolezni strmo narašča, saj po ocenah vsako leto umre 12 milijonov ljudi, predvsem v državah v razvoju. Zaradi naraščajočega bremena teh bolezni postaja koronarna srčna bolezen glavni vzrok srčnih operacij po vsem svetu.
Raziskave o koristih vadbe za zdravje srca in ožilja ter presnovo so obsežne in preverljivo dokumentirane. Vendar takšna vadba morda ni primerna za posameznike s spremljajočimi ortopedskimi ali mišičnoskeletnimi omejitvami, prekomerno težo ali drugimi zdravstvenimi težavami.
Vadba v vodi je zato lahko privlačna alternativa vadbi na kopnem za doseganje trdnejšega zdravja in telesne pripravljenosti pri teh skupinah pacientov. Čeprav je plavanje priljubljena oblika vadbe v vodi, zahteva posebne spretnosti in jo pogosto izvajamo z intenzivnostjo, ki je pri koronarnih pacientih morda ni mogoče varno predpisati. Kot ustrezna alternativa je bila zato predlagana pokončna vadba v vodi, vendar je presenetljivo malo znanega o učinkih pokončne vadbe v vodi za izboljšanje srčnožilnega sistema. Omejeni dokazi proučenih raziskav hidro gimnastike kažejo, da lahko redna vadba v globoki ali plitvi, termonevtralni vodi ugodno vpliva na kardiorespiratorno zmogljivost, moč, avtonomno regulacijo srca, vaskularno funkcijo, aktivacijo endotelijskih celic, hemostazo, vnetje nizke stopnje, neuro humoralno aktivacijo in kakovost življenja. Aerobna kapaciteta je najboljši kazalnik preživetja in tveganja za srčnožilno umrljivost. Čeprav ima maksimalna aerobna kapaciteta pomembno genetsko komponento in nanjo vpliva proces staranja, jo lahko znatno izboljšamo s treningom pri vseh starostnih skupinah in pri obeh spolih, kar so raziskave tudi dokazale. Hidro gimnastika mora tako, poleg aerobnih vaj, ki so še vedno „zlati standard“ v rehabilitaciji koronarnih pacientov, vključevati tudi vaje za povečanje moči.
Ugotovili smo, da imajo raziskave kar nekaj omejitev, ki se nanašajo na pomanjkljivo zasnovo raziskave, manjše število udeležencev, razlike med skupinami, ki onemogočajo randomizacijo, različno trajanje raziskav in spolno pristranskostjo. Prav tako so končne ugotovitve raziskav izključno veljale za klinično stabilne paciente z nizkim tveganjem, s stabilnim sinusnim ritmom, z ohranjenim iztisnim deležem levega prekata, brez okvare srčne zaklopke, ki narekuje specifično zdravljenje, ali hujša stopnja obstruktivne pljučne bolezni.
Uspešnost hidrogimnastike omogoča ponovne zmožnosti opravljanja dnevnih opravil, večjo vitalnosti, boljše splošno počutje in večjo voljo do življenja, ki lahko zopet postane aktivno.
Keywords: Kardiološka rehabilitacija, fiziološki učinki, hidroterapija, hidrogimnastika, kronično srčno popuščanje, koronarna arterijska bolezen
Published in ReVIS: 12.05.2022; Views: 1932; Downloads: 163
Full text (988,15 KB) |
4. |
5. |
