Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 36
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Stiske starejših odraslih ljudi z anksiozno motnjo po izgubi partnerja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologija
Jana Sever, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Zaradi vse večjega staranja prebivalstva je razumevanje duševnega zdravja starejših ključnega pomena, še posebej v povezavi z intenzivnimi čustvenimi izzivi, kot so žalovanje in anksioznost. Diplomsko delo raziskuje stiske starejših odraslih, ki se soočajo z anksioznimi motnjami po izgubi življenjskega partnerja. Namen raziskave je bil poglobiti razumevanje teh stisk, preučiti strategije soočanja in opredeliti ključne vire podpore. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem pristopu, pri čemer je bila uporabljena interpretativna fenomenološka analiza. Intervjuji z desetimi osebami, starejšimi od 65 let, ki so izgubile partnerja in jim je bila diagnosticirana anksiozna motnja, so potekali v mesecu juliju in avgustu 2024. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji in kodirani, da bi omogočili prepoznavanje ključnih tem, povezanih z doživljanjem anksioznosti in žalovanjem. Rezultati: Ugotovili smo, da se je pri večini sodelujočih anksioznost poslabšala po smrti partnerja, nekateri pa so se z njo soočali že prej. Najpogostejše stiske so bile osamljenost, močna žalost, tesnoba, nespečnost in telesni znaki anksioznosti. Čeprav so si mnogi pomagali z družino, terapevti in podpornimi skupinami, bi nekateri potrebovali več strokovne in organizirane pomoči. Podatki potrjujejo, da se anksioznost po izgubi partnerja pogosteje poslabša pri že prej anksioznih posameznikih. Razprava: Raziskava je pokazala, da starejši z anksioznimi motnjami potrebujejo celovito pomoč, še posebej med žalovanjem. Zanje moramo razviti posebne oblike pomoči, ki bodo vključevale tako čustveno kot družbeno podporo. Naše ugotovitve pomagajo bolje razumeti, kako sta povezana žalovanje in anksioznost, ter nakazujejo smeri za nadaljnje raziskovanje in izboljšave pri delu s starejšimi odraslimi.
Keywords: anksiozne motnje, žalovanje, izguba partnerja, starejši odrasli, duševno zdravje
Published in ReVIS: 23.01.2025; Views: 114; Downloads: 23
.pdf Full text (2,11 MB)

2.
Model uspešnega staranja za zagotavljanje zadovoljstva z življenjem in subjektivne blaginje LGBTQ+ starejših odraslih : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Socialna gerontologija
Mihael Nedeljko, 2024, doctoral dissertation

Abstract: Starejši odrasli so heterogena skupina, med katerimi so tudi LGBTQ+ osebe, ki se soočajo z dodatnimi izzivi zaradi družbenih norm, kot so diskriminacija, stigma, homo-, bi- ali transfobija, kar vpliva na njihovo zmožnost uspešnega staranja, na njihovo zadovoljstvo z življenjem in na subjektivno blaginjo. Doktorska disertacija temelji na teoriji uspešnega staranja Rowa in Kahna (1997), ki pravita, da so fizično (telesno) in duševno zdravje ter socialna mreža dejavniki uspešnega staranja. Teorijo uspešnega staranja smo nadgradili z dodatnima dejavnikoma – integrirano zdravstveno in socialno oskrbo ter bivanjskim okoljem. V disertaciji odgovarjamo na temeljno znanstvenoraziskovalno vprašanje, ali dejavniki uspešnega staranja vplivajo na zadovoljstvo z življenjem in na subjektivno blaginjo pri LGBTQ+ starejših odraslih. Pri tem smo zasnovali mavrični model zagotavljanja zadovoljstva z življenjem in subjektivne blaginje. Razvili in validirali smo novo mersko lestvico uspešnega staranja LGBTQ+ starejših odraslih, imenovano mavrična lestvica uspešnega staranja – R-SAS. Potrjujemo vpliv dejavnikov uspešnega staranja – fizičnega in duševnega zdravja, socialne mreže in bivanjskega okolja na zadovoljstvo z življenjem, kakor tudi vpliv zadovoljstva z življenjem na subjektivno blaginjo pri LGBTQ+ starejših odraslih. Vpliva integrirane socialne in zdravstvene oskrbe kot dejavnika uspešnega staranja na zadovoljstvo z življenjem nismo potrdili. Družba kot celota in socialna gerontologija kot veda s specialnimi znanji na področju staranja se morata s skupnimi močmi zavzemati za uspešno staranje vseh ljudi, neglede na spolno usmerjenost, spolno identiteto, spolni izraz ali kakšne druge človekove fenotipske značilnosti.
Keywords: LGBTQ+ starejši odrasli, uspešno staranje, zadovoljstvo z življenjem, subjektivna blaginja
Published in ReVIS: 15.01.2025; Views: 147; Downloads: 10
.pdf Full text (3,29 MB)

3.
Analiza protokolov kinezioterapije pri konzervativnem zdravljenju degenerativnih sprememb kolenskega sklepa pri starejših : pregled literature
Maj Slobodnjak, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Zaradi staranja prebivalstva so degenerativne spremembe kolenskega sklepa vse bolj prisotne. Najpogosteje se pojavlja osteoartritis in poškodbe meniskov kolenskega sklepa. Na voljo je veliko različnih intervencij. Med najbolj učinkovite sodi terapija z vadbo, ki lahko pacientu povrne samostojnost in funkcionalnost. Namen: S pregledom izbrane literature na temo analize protokolov kinezioterapije pri starejših želimo ugotoviti najbolj učinkovite tehnike za izboljšanje funkcije kolenskega sklepa. Metoda: Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah Google Scholar, PubMed in ProQuest. Iskali smo članke od leta 2014 do 2024, ki so ustrezali vključitvenim kriterijem. Pridobljene podatke smo kvalitativno obdelali. Rezultati: V analizo je bilo vključenih 14 člankov, ki so ustrezali vsem kriterijem in so bili vsebinsko povezani s področjem raziskovanja. Spoznali smo, da obstajajo različni protokoli vadbe, a v večini prevladuje vadba za moč. Razprava: Protokoli vadbe se razlikujejo, vendar kažejo dobre rezultate. Vadba za moč prinaša najboljše rezultate, primerna pa je tudi vadba v vodi, aerobna vadba, vadba za gibljivost, propriocepcija in vadba za ravnotežje.
Keywords: degenerativne bolezni kolen, kinezioterapija, starejši, vadba, artroza kolen, gonartroza
Published in ReVIS: 18.12.2024; Views: 167; Downloads: 4
.pdf Full text (966,07 KB)

4.
Starejši odrasli in prazniki : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologija
Petra Strmšek, 2024, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo obravnavali tematiko v povezavi s starejšimi odraslimi in prazniki. Za starejše odrasle je pomembno, da tako v pripravah kot tudi izvedbi praznovanj aktivno sodelujejo, so ustvarjalni in da svojo tradicijo doživljanja praznikov lahko prenašajo na mlajše generacije. Namen diplomske naloge je s pomočjo raziskave preučiti, kakšen je odnos starejših odraslih do praznikov. Raziskavo smo izvedli med starejšimi občani, ki živijo tako v domačem okolju kot tudi v domovih za starejše. Med raziskovanjem smo ugotovili, da način bivanja starejših odraslih v manjši meri vpliva na doživljanje praznikov, saj tisti starejši odrasli, ki živijo v družinskem okolju, praznikom pripisujejo nekoliko večji pomen. Prav tako smo ugotovili, da na pomen praznikov pri starejših odraslih vplivajo spol, starost in njihov svetovni nazor. Praznovanja in prazniki so za starejše odrasle zelo pomembni, zato se morajo tega zavedati vsi, ki so kakor koli vpleteni v njihova življenja − torej tako v domovih za starejše občane kot v domačem, družinskem okolju, da jim s svojim delom pripravijo nepozabna praznovanja. Še posebej tistim, ki nimajo svojcev, saj jim bodo s tem polepšali njihovo bivanje in jim obudili spomine na mladost.
Keywords: starejši odrasli, prazniki, praznovanje, vrednote, postmoderna družba
Published in ReVIS: 05.12.2024; Views: 166; Downloads: 21
.pdf Full text (1,11 MB)

5.
Sprejemanje telemedicine s strani starejših odraslih pri zagotavljanju osnovnih zdravstvenih storitev : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Socialna gerontologija
Maša Blanuša, 2024, master's thesis

Abstract: Uvod: Magistrska naloga obravnava problem sprejemanja telemedicine med starejšimi odraslimi pri zagotavljanju osnovnih zdravstvenih storitev. Metode: Uporabili smo mešan pristop – kvantitativni in kvalitativni. V teoretičnem delu smo analizirali obstoječo literaturo o uporabi telemedicine in sprejemanju tehnologije med starejšimi odraslimi. V raziskovalnem delu smo izvedli retrospektivno analizo sekundarnih podatkov iz raziskave SHARE in 10 polstrukturiranih intervjujev s starejšimi odraslimi nad 75 let. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da večina starejših odraslih ne pozna telemedicine, medtem ko tisti, ki jo uporabljajo, kot glavno prednost navajajo lažji dostop do zdravnika. Zaskrbljenost glede varnosti podatkov in pomanjkanje znanja o uporabi tehnologije sta ključni oviri za njeno širšo uporabo. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je sprejemanje telemedicine med starejšimi odraslimi nizko, in sicer predvsem zaradi pomanjkanja informacij, zapletene uporabe in pomanjkanje zaupanja v nove storitve.
Keywords: telemedicina, starejši odrasli, osnovna zdravstvena dejavnost, sprejemanje tehnologije, zdravstvene storitve
Published in ReVIS: 02.12.2024; Views: 249; Downloads: 17
.pdf Full text (2,56 MB)

6.
7.
ZDRAVSTVENA OBRAVNAVA STAREJŠIH Z DEPRESIJO V AMBULANTI DRUŽINSKE MEDICINE - VLOGA IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE
Maja Mežan, 2024, not set

Abstract: Teoretična izhodišča: Depresija je med starejšimi precej razširjena duševna motnja, čeprav velikokrat zaradi pridruženih kroničnih bolezni in upada kognitivnih funkcij ostaja neodkrita in nezdravljena. Zato je pomembno informiranje celotne populacije, da ob zaznavi prvih simptomov pri sebi ali drugem poiščejo strokovno pomoč. V ambulantah družinske medicine morajo biti takšni pacienti prepoznani, da se jim lahko zagotovita podpora in zdravljenje. Namen diplomske naloge je bil proučiti vlogo izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi starejših z depresijo v ambulanti družinske medicine. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja, pri čemer je bil uporabljen strukturirani anketni vprašalnik. Vzorec je bil namenski in je zajemal 100 pacientov, opredeljenih v ambulanti družinske medicine na primarni ravni, starejših od 65 let, z nizko, srednjo ali visoko ogroženostjo za razvoj depresije ali z že potrjeno diagnozo. Za izvedbo ankete smo pridobili soglasje zavoda (Medicinski center Mirjam Vide Katič, dr. med., spec. spl. med.). Rezultati: Z raziskavo ugotavljamo, da se je pri 70 (70 %) anketiranih depresija v preteklosti že pojavila, 46 (46 %) pa jih meni, da so na pojav depresije vplivali stresni dejavniki iz otroštva. 45 (45 %) starejših anketirancev čez dan pogosto opaža spremembe razpoloženja, občutek žalosti, potrtosti in jokavosti ima občasno 47 (47 %) anketirancev, medtem ko se z izgubo zanimanja in veselja do vsakodnevnih aktivnosti pogosto srečuje 40 (40 %) anketiranih. Težave s koncentracijo in spominom ima pogosto 46 (46 %) anketiranih starejših pacientov. Ugotavljamo, da ima 63 (63 %) anketirancev vedno zaupanje v medicinsko sestro, glede umirjenega in prijetnega komuniciranja medicinske sestre se je za odgovor vedno opredelilo 52 (52 %) anketiranih. S pridobljenimi rezultati potrjujemo dejstvo, da sta zaupanje in spoštljiv medsebojni odnos ključnega pomena pri obravnavi depresije pri starejših pacientih. Razprava: Ugotavljamo pomembnost čimprejšnje prepoznave simptomov depresije, ki se pogosto ne kažejo specifično in jih zaradi pridruženih bolezni pri starejših pogosto spregledamo. S tem ko vključimo varovalne dejavnike za depresijo, se osredotočimo na dejavnike tveganja, ki jih moramo v čim večji meri izločiti iz okolja, ker negativno vplivajo na starejše, njihovo zdravljenje in ohranjanje čim boljšega duševnega zdravja. Pozitiven odnos, ki ga pacient občuti v ambulanti družinskega zdravnika, je bistvenega pomena, saj tako lažje komunicira in pokaže čustva, s tem pa ga lažje usmerimo v pravo obliko zdravljenja in ohranjanja dobrega počutja.
Keywords: depresija, starejši, medicinska sestra, simptomi
Published in ReVIS: 09.10.2024; Views: 320; Downloads: 5
.pdf Full text (2,92 MB)

8.
Poslovni načrt za podjetje Agrodrone, d. o. o.
Martin Dumanić, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja podroben poslovni načrt za ustanovitev in razvoj podjetja na področju kmetijskih dronov, ki cilja na inovativne storitve za kmetije za izboljšanje upravljanja pridelave. Poudarek je na nabavi dronov, izobraževanju kmetov in implementaciji inovativnih pristopov v kmetijsko prakso. Načrt vključuje analizo trga, konkurence, marketinške strategije, načrt financiranja ter terminski načrt od ustanovitve podjetja do uvedbe na trgu. S predpostavkami in finančnimi projekcijami prikazuje potencial uspeha na trgu kmetijskih dronov. Raziskava kaže, da je zanimanje za uporabo dronov v kmetijstvu obetavno, a se šele razvija, pri čemer večina kmetov še ni preizkusila njihove uporabe. To potrjuje tezo, da uporaba dronov v kmetijstvu ponuja velik potencial za izboljšanje proizvodnje in poslovnih priložnosti v Sloveniji
Keywords: kmetijski droni, precizno kmetovanje, mladi kmeti, starejši kmeti poslovni načrt, ustanovitev podjetja, konkurenčna analiza, analiza tveganja.
Published in ReVIS: 07.06.2024; Views: 775; Downloads: 23
.pdf Full text (1,16 MB)

9.
OBRAVNAVA STAROSTNIKA PO ZLOMU KOLKA V BOLNIŠNIČNEM OKOLJU
Goran Kovjenić, 2024, not set

Abstract: Teoretična izhodišča: Zlom kolka je pogosta poškodba pri starejših ljudeh in ima resne posledice na kakovost življenja, zahteva pa tudi kompleksno bolnišnično obravnavo. Oskrba starostnika po zlomu kolka v bolnišnici se osredinja na zdravljenje poškodbe, preprečevanje zapletov in na rehabilitacijo za povratek k čim boljši funkcionalnosti. Namen diplomske naloge je bil z uporabo pregleda literature od leta 2013 do leta 2023 preučiti vlogo diplomirane medicinske sestre in proces bolnišnične obravnave starostnika po zlomu kolka. Metoda: Osnova za raziskavo je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu s sistematičnim pregledom znanstvene in strokovne literature. V pregled smo vključili podatkovne baze: PubMed, ScienceDirect, Google učenjak in Cobiss. Ključne besede za iskanje literature so bile: »medicinska sestra«, »standard obravnave starostnika po zlomu kolka«, »znanje medicinskih sester pri zlomu kolka«, »starejši ljudi« in »zdravstvena nega«, v angleškem jeziku pa: »nurse«, »standard of taking care of elderly people«, »nurses knowledge of hip fracture«, »elderly people« in »nursing care«. Vključitveno merilo je bilo slovenski ali angleški jezik s časovnim okvirom med letoma 2013 in 2023 – recenzirani znanstveni in strokovni članki v polnem besedilu. Rezultati: Uporabili smo literaturo znanstvenoraziskovalnega in strokovnega publiciranja, ki je bila dostopna v časovnem obdobju 2013–2023. Prvotno iskanje znanstvenih in strokovnih virov je rezultiralo 2645 zadetkov ob uporabi ključnih besed. Zavrgli smo tiste, ki niso bili relevantni za temo naše raziskave. Nato smo natančno preučili 20 zadetkov in jih razvrstili v tri kategorije glede na kode. Rezultati, ki smo jih pridobili z analizo literature, kažejo, da so dejavniki tveganja arterijska hipertenzija, prekomerna teža, Parkinsonova bolezen ter raven hemoglobina v krvi pomembno vplivali na pojavnost zdravstvenih zapletov in tveganje bolnišnične umrljivosti pri pacientih, starejših nad 65 let, po operaciji zloma stegnenice. Ugotovljeno je, da je sodelovanja starostnikov po zlomu kolka pri njihovi oskrbi v bolnišničnem okolju pomembno za hitrejše okrevanje. Za izboljšanje ocene bolečine je potrebnega več znanja in individualne pozornosti na starejše ljudi pa tudi boljša koordinacija diplomiranih medicinskih sester in preostalega osebja med pooperativnimi oddelki. V analizirani literaturi zasledimo, da je bila ležalna doba leta 2013 krajša (4,4 dneva) kot v letu 2010 (5,3 dneva), kot razlog navajajo boljši standard oskrbe in vrste posega, pri tem pa igra zelo pomembno vlogo diplomirana medicinska sestra, ki s pravilno, kakovostno in s celostno oskrbo pomembno skrajša čas akutne hospitalizacije starostnika po zlomu kolka. Razprava: Obravnava starostnika po zlomu kolka v bolnišničnem okolju je ključnega pomena, saj se ne osredinja le na zdravljenje same poškodbe, ampak tudi na preprečevanje morebitnih zapletov in rehabilitacijo, ki omogoča pacientu čim bolj kakovosten povratek v domače okolje. S temi pristopi lahko dosežemo najboljše mogoče rezultate za starostnike po zlomu kolka ter izboljšamo kakovost njihovega življenja in funkcionalno stanje po okrevanju. Pomen medicinske sestre je vsekakor v celostnem pristopu obravnave starostnika po zlomu kolka.
Keywords: medicinska sestra, standard obravnave starostnika po zlomu kolka, znanje medicinskih sester pri zlomu kolka, starejši, zdravstvena nega
Published in ReVIS: 31.05.2024; Views: 681; Downloads: 52
.pdf Full text (1,19 MB)

10.
Negativni vpliv dehidracije pri starejših odraslih
Rok Žabkar, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Dehidracija je v današnjem svetu zelo prisotna in ima velik vpliv na zdravje ljudi. S pomanjkanjem vnosa tekočine v telo se srečujejo predvsem starejši odrasli, saj imajo zaradi zdravstvenih težav otežen dostop do tekočine oz. prepozno občutijo potrebo po žeji. Kljub zavedanju, kako problematično je pomanjkanje vode v telesu, to področje ostaja premalo raziskano in brez konkretnih smernic, kako pristopiti k zdravljenju oz. preprečiti sam nastanek dehidracije. Pregled literature je pokazal, da je dehidracija globalen problem ter se z njo srečujejo predvsem v bolnišnicah in domovih za ostarele. Ugotovili smo, da ima pomanjkanje tekočine negativen vpliv tako na pojav bolezni pri zdravih ljudeh kot tudi negativno vpliva na sam potek zdravljenja pri kronično bolnih ljudeh. Opazili smo, da nikjer ni jasno definiranega zlatega standarda za dokazovanje dehidracije. Prav tako niso določene niti specifične smernice za preprečevanje nastanka dehidracije. Menimo, da bi morala zdravstvena stroka postaviti jasno definicijo dehidracije ter določiti smernice za zadostno hidracijo starejših odraslih. Predlagamo tudi, da bi stroka natančno določila količino vode oz. tekočine, ki bi jo morali predvsem starejši odrasli v zdravstveni oskrbi upoštevati za preprečevanje dehidracije.
Keywords: hidracija, dehidracija, starejši odrasli
Published in ReVIS: 21.05.2024; Views: 799; Downloads: 23
.pdf Full text (1015,67 KB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top