1. POZITIVNA PSIHOLOGIJA PRI OBVLADOVANJU STRESA MANJŠIN V LGBTQ+ POPULACIJI.Žiga Ritonja, 2025, not set Abstract: V diplomski nalogi smo želeli raziskati, kako se lahko uporabijo koncepti iz pozitivne psihologije, pri čemer smo se osredotočili na model treh stebrov psihologije za pomoč osebam LGBTQ+ pri obvladovanju stresa manjšin. Pregledali smo model stresa manjšin in aplicirali pozitivno psihologijo na področja, kjer lahko naredimo pozitivne spremembe. Opisali smo predloge za psihologe, psihoterapevte in vse druge strokovnjake, ki se pri delu srečujejo s populacijo LGBTQ+, in se osredotočili na to, kako lahko pri svojem delu pomagajo tej populaciji.
Keywords: LGBTQ+, stres manjšin, trije stebri pozitivne psihologije, psihologija, stereotipi.
Published in ReVIS: 10.01.2025; Views: 414; Downloads: 7
 Full text (657,24 KB) |
2. |
3. STIGMA DEBELOSTIAna Rameša, 2023, not set Abstract: V sodobnih zahodnih družbah je lepotni ideal vitkost. Vse, kar je povezano z debelostjo, ima negativno konotacijo. Debeli ljudje so podvrženi stigmatizaciji, ki se kaže v obliki negativnih stereotipov, predsodkov in diskriminacije. Stigmatizacija pogosto izvira iz napačnega prepričanja, da je debelost posledica neustreznega življenjskega sloga in ne kompleksna bolezen. Na tem prepričanju temelji pogost predsodek, da so debeli ljudje leni. Stigmatizirani ljudje občutijo psihološke, socialne in telesne posledice. Prav stigma debelosti je tista, zaradi katere so pogosto ujeti v začarani krog debelosti. Stigmatizacija se pojavlja tako na ravni osebnih odnosov kot sistemsko, npr. v zdravstvenih ustanovah, šolah in na delovnih mestih, nenazadnje se širi tudi prek medijev. Mnoge raziskave kažejo, da so debeli posamezniki največkrat stigmatizirani s strani oseb z normalno telesno težo, ki jim pripisujejo negativne lastnosti, pri čemer prihaja do razlik med spoloma. Nekatere raziskave nakazujejo, da imajo ženske običajno bolj negativna stališča do debelosti kot moški, so bolj obremenjene z zunanjostjo in imajo večji strah pred pridobivanjem telesne teže, tudi če imajo normalno telesno težo. V naši diplomski nalogi smo opravili raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti, ali odrasle ženske z normalno telesno težo stigmatizirajo debele ljudi oz. jim na podlagi njihovega videza pripisujejo negativne lastnosti. S pomočjo metode fokusnih skupin smo pri ženskah z normalno telesno težo raziskovali njihov odnos in percepcijo debelosti; zanimalo nas je, ali mislijo, da so debeli ljudje leni, manj inteligentni in neprivlačni. Ugotovili smo, da je večina udeleženk mnenja, da so debeli ljudje leni in neprivlačni, niso se pa strinjale s trditvijo, da so manj inteligentni. Skozi analizo njihovih odgovorov smo našli elemente negativnega stereotipiziranja, predsodkov in diskriminacije. Prišli smo do sklepa, da zmanjšanje stigme debelosti zahteva širše ozaveščanje, izobraževanje in spremembe v družbi ter podali konkretne predloge za destigmatizacijo in nadaljnje raziskave.
Keywords: debelost, stigmatizacija, stereotipi, predsodki, diskriminacija
Published in ReVIS: 14.11.2023; Views: 1686; Downloads: 62
Full text (2,41 MB) |
4. Literarno novinarstvo in reprezentacija spolov: razumevanje stereotipov v medijskem diskurzuMelita Čepin, 2023, not set Abstract: V diplomski nalogi smo osvetlili področje literarnega novinarskega pisanja, ki je pri nas dokaj neizrazito in v tovrstnih delih iskali reprezentacije spolov, ki temeljijo na ideoloških družbenih normah. Izbrali smo zgodbe, ki so nagrajene z Pulitzerjevo nagrado, kajti te predstavljajo vrhunec novinarskega ustvarjanja in so primerne za izhodišče ugotavljanj, ali je tema reprezentacije spolov prisotna pri ustvarjanju vsebin. V analizi smo ugotovili, da imajo tudi najbolj cenjeni novinarji nezavedne predsodke in predstave o spolih, ki se bolj ali manj opazno razkrivajo v njihovem pisanju. Še vedno najdemo prepričanja, da mora biti moški močan, čustveno »stabilen« in neustrašen, ženska pa negujoča, skrbna, pridna in prijazna. Pri analizi smo se sklicevali na kvalitativno družboslovno metodologijo analize teksta in kritično diskurzivno analizo, s katero smo lahko preučevali širši družben kontekst, socialno ekonomske prvine okolja, v katerem tekst nastaja, ter pridobili globlje razumevanje vsebine.
Mediji so portal, skozi katerega se oblikuje ali pa utrjuje družbena predstava o sebi in svetu okoli nas in kot takšni imajo moč ter odgovornost ustvarjati vsebine, ki se odmikajo od tradicionalnih nerealnih predstav o vlogi spolov. Stereotipne reprezentacije spolov v medijih povzročajo veliko prikrajšanost vsem spolom, predvsem pa družbenemu napredku in razvoju.
Keywords: spolni stereotipi, medijska reprezentacija spolov, Pulitzerjeva nagrada, literarno novinarstvo, kritična diskurzivna analiza.
Published in ReVIS: 15.09.2023; Views: 993; Downloads: 19
Full text (2,93 MB) |
5. Vpliv medkulturnih razlik na reševanje prostorske romske problematike na primeru romskega naselja Boriha : magistrska nalogaAnton Ogulin, 2013, master's thesis Abstract: Raziskava se ukvarja z vplivom medkulturnih razlik na reševanje prostorske romske problematike na primeru romskega naselja Boriha v občini Metlika. Prvi del naloge predstavlja teoretični okvir raziskave, v katerem smo obravnavali medkulturno komunikacijo, ki je pomembna pri zmanjševanju medkulturnih razlik. Predstavili smo zgodovino Romov v družbi, opisali romsko in slovensko kulturo, stereotipe in predsodke glede Romov, romsko prostorsko problematiko v Evropi in Sloveniji, opredelili smo romsko naselje, opisali območja naselitve Romov in predstavili integracijo Romov v Sloveniji. V zaključnem delu teoretičnega dela naloge smo predstavili romsko naselje Boriha. Temu sledi empirična analiza zbranega gradiva, ki temelji predvsem na omenjenih medkulturnih razlikah in reševanju prostorske problematike romskega naselja Boriha. Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na reševanje prostorske romske problematike v naselju Boriha, so medkulturne razlike med etnično skupino Romov in Neromov, medkulturna komunikacija ter pojav stereotipov in predsodkov. Medkulturne razlike imajo na reševanje romske prostorske problematike v naselju Boriha velik vpliv. Medkulturna komunikacija se je pokazala kot bistven dejavnik pri reševanju prostorske problematike naselja Boriha. Stereotipi in predsodki, ki smo jih v raziskavi zasledili, so pomanjkanje prilagodljivosti, neupoštevanje predpisov, pomanjkanje higiene, nagnjenost h kriminalnim dejanjem, nepoštenost, nedelavnost in nespoštovanje tuje lastnine. Romi imajo interes za ureditev prostorske problematike, vendar ga ne kažejo dovolj jasno. Pri reševanju prostorsko bivanjske problematike romskega naselja Boriha je potrebno sodelovanje romske in neromske skupnosti, občine, države in drugih.
Keywords: romi, romsko naselje Boriha, prostorska romska problematika, interes, medkulturne razlike, medkulturna komunikacija, stereotipi
Published in ReVIS: 07.06.2021; Views: 2120; Downloads: 63
Full text (1,82 MB) |
6. |
7. |
8. |
9. |
